Vesna Lovrec
Ob lanski ustanovitvi Uprave avtocestne policije in odprtju njene prve specializirane enote v Ljubljani je vodstvo policije napovedalo, da bodo preostale štiri enote pričele delovati maja letos, a so z odprtjem mariborske pohiteli. Delovati je pričela že v torek, 1. marca, slovesnost ob njenem odprtju pa se je odvila danes na Gruškovju, kjer je njen sedež. Kasneje bodo specializirano enoto avtocestne policije Maribor preselili v Šentilj, prostore si bo delila s Policijsko postajo Šentilj in Policijsko postajo za izravnalne ukrepe Maribor.
Štirje avtomobili in dva motorja
Specializirana enota avtocestne policije Maribor bo svoje naloge opravljala na cestnem vozlišču štirih držav (Slovenija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška). Policisti bodo delovali na relacijah od Šentilja do Slovenskih Konjic, od Maribora (Slivnica) prek Ptuja do Gruškovja, od Maribora (Dragučova) prek Murske Sobote do Pinc in od Lendave do Dolge vasi. Enoto vodi Venčeslav Markuš, za zdaj jo sestavlja 18 zaposlenih, od tega 15 operativnih policistov, ki prihajajo iz mariborske in murskosoboške policijske uprave. "Polovica jih je prišla s prometnih policijskih postaj, polovica s splošnih postaj," je zasedbo predstavil Markuš. O njenem motoriziranem delovnem orodju pa razkril, da vozni park sestavljajo štirje avtomobili (trije označeni in eno civilno vozilo) in dva motorja. Ob začetku delovanja je enota kadrovsko delno popolnjena in se bo v nadaljevanju še popolnjevala, tudi s kriminalisti, saj so naloge policistov specializiranih enot avtocestne policije poleg zagotavljanja prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah usmerjene tudi v odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
V začetku aprila predvidevajo odprtje še tretje avtocestne enote, ki bo na območju Policijske uprave Celje, do konca leta pa še enoti na območju koprske in novomeške policijske uprave. "Tako bomo sistematično pokrivali celotno avtocestno omrežje," je v Gruškovju napovedal generalni direktor policije Anton Olaj in poudaril, da so rezultati dela ljubljanske specializirane enote že vidni. "Uspešneje posredujemo pri prometnih nesrečah in drugih interventnih dogodkih, učinkoviteje odpravljamo zastoje ter lažje preprečujemo in odkrivamo objestno vožnjo, pa tudi druge kršitve. Že v prvem letu se je pokazalo, da lahko večja prisotnost policije na avtocestah in hitrih cestah izjemno prispeva k prometni varnosti, pa tudi kulturi voznikov. Na hitrih cestah želimo izboljšati pretočnost in prometno varnost, zmanjšati število prometnih nesreč in smrtnih žrtev, na avtocestnih počivališčih in črpalkah pa zmanjšati tveganost ogroženosti s kriminalom, vključno z aktivnostmi odkrivanja ilegalnih migracij."
V pol leta 12.500 represivnih ukrepov
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je zahvalil vsem, ki so pred slabima dvema letoma prisluhnili ideji o ustanovitvi avtocestne policije. Izpostavil je dobro sodelovanje z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem in predsednikom uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Valentinom Hajdinjakom. "Spomnimo se na odločitev o prepovedi prehitevanja vozil na praktično celotnem delu avtoceste, ki je v veliki meri prispevala k večji prometni varnosti. Ne smemo pozabiti na odločitev aktualne uprave Darsa, da ta projekt tudi finančno podpre z nemajhnimi sredstvi," je poudaril.
Po besedah direktorja Uprave avtocestne policije Andreja Juriča imata delujoči enoti dovolj opreme za nemotene delovanje. V ljubljanski enoti dela 40 operativcev, postopoma se bo kadrovsko krepila tudi mariborska enota, za celotno Upravo celotne avtocestne policije pa je sistemiziranih okoli 280 delovnih mest. Tudi Jurič je pritrdil prepričanju Olaja in Hojsa, da je avtocestna policija velik uspeh za slovensko policijo. V ljubljanski enoti so po njegovih besedah samo v šestih mesecih lani izvedli 12.500 represivnih ukrepov, izrekli pa tudi precej opozoril. Izmed vseh kršitev je bilo okoli 15 odstotkov takšnih, da so policisti "zamižali na eno oko" in kršitelju namesto globe izrekli opozorilo.
