Uslužbenka SDT, ki je delala na vložišču, je po aretaciji dobila izredno odpoved delovnega razmerja in prepoved vstopa na tožilstvo. Foto: Tadej REGENT
Zaradi izdajanja strogo zaupnih podatkov o kriminalističnih preiskavah osumljencev kaznivih dejanj, ki naj bi jih bila osumljena Tanja T., zdaj že nekdanja uslužbenka specializiranega državnega tožilstva (SDT), lani in letos izdajala članom kriminalnega podzemlja, o čemer smo v Večeru prvi poročali, zoper njo od konca novembra na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sodna preiskava. Zaupne podatke naj bi bila v zameno za nagrado, denar ali materialne dobrine, med drugim izdajala tudi domnevnim članom slovenske podružnice Kavaški klan, ene najmočnejših kriminalnih združb v Evropi, in osumljenim v še najmanj treh pomembnih kriminalističnih preiskavah. Po naših podatkih še članom združbe, ki je trgovala s cigaretami, in še v dveh aktualnih kriminalističnih preiskavah. Tanja T. je od 12. novembra v priporu, njena privedba iz policijskih prostorov za pridržanje v ljubljanskih Mostah na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča pa je tega dne potekala pod strogimi varnostnimi ukrepi. Po njeni aretaciji 10. novembra na njenem delovnem mestu – policija je zoper njo uporabljala tajne ukrepe -, jo je doletela izredna odpoved delovnega razmerja, prav tako ji je prepovedan vstop v prostore SDT.
Na begu več domnevnih članov slovenske celice Kavaškega klana
Večerovo informacijo o uhajanju tajnih podatkov od Tanje T. nekaterim domnevnim članov slovenske podružnice Kavaškega klana so potrdili tudi na policiji, seveda brez imen osumljencev. Zaradi njenih informacij, kdaj bodo hišne preiskave, so po naših podatkih zbežali Blaž Kadivec, mlajši brat domnevnega vodje Kavaškega klana v Sloveniji, Klemna Kadivca, ki je od novembra 2019 v koprskem priporu zaradi suma ugrabitve, Luka Arapović, domnevni vodja podcelice slovenskega dela Kavaškega klana, zadolžen za prevoz in prodajo droge v Italijo, Filip Vrzić, po trditvah tožilstva ustanovitelj slovenske celice Kavaškega klana, ki je za to moral pridobiti dovoljenje šefov Kavaškega klana v Črni gori, Drejc Kovač, ki naj bi bil doma v Naklem imel skladišče za drogo, Mladen Samardžija in Marko Škerbec. Osumljeni Kovač, Kadivec in Arapović so se znašli v obtožnici, ki jo je konec oktobra na ljubljansko okrožno sodišče zoper 24 obtoženih vložil tožilec SDT Jože Levašič. Skupaj z drugimi so obtoženi sodelovanja v hudodelski združbi, ki je na območju Slovenije, Španije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Italije in drugih držav vsaj od decembra 2018 nabavila najmanj 534 kilogramov kokaina, dva tisoč kilogramov konoplje, 30 litrov amfetaminske baze, deset kilogramov heroina, 96 kilogramov hašiša in druge droge. Samardžija, Vrzić in Škerbec se za zdaj niso znašli v slovenski obtožnici.
Zaupne podatke fotografirala in pošiljala naprej
Osumljena Tanja T. naj bi bila dokumente z zaupnimi podatki fotografirala in pošiljala svojemu partnerju Gregorju M. ter svoji prijateljici Amandi M. in njenemu možu Draganu M., ki so bili sprva osumljeni pomoči pri izdajanju tajnih podatkov. Njihov motiv naj bi bil koristoljubje. Pri Draganu M. naj bi bila policija v hišni preiskavi našla še pet kilogramov marihuane in pištolo. Vendar pa bo, kot kaže, v omenjeni zadevi odgovarjala le Tanja T. Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča je vložena tožilska zahteva za preiskavo le zoper Tanjo T. zaradi štirih kaznivih dejanj izdajanja tajnih podatkov. Zoper druge tožilstvo očitno za zdaj ni zbralo dovolj dokazov.
Policija z virusom v komunikacijo Sky
Da uhajajo tajni podatki članov kriminalnega podzemlja, so zaznali na policiji po aretacijah domnevnih članov slovenske celice Kavaškega klana 14. in 15. maja letos, saj je kar nekaj osumljencev zbežalo. Sprva so sumili, da podatki uhajajo iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). V Večeru smo poročali, da sta dva skesanca v tej zadevi, ključni, Darko N., ki je zaradi nevarnosti za svoje življenje v programu za zaščito prič in bo s spremenjeno identiteto na sodišču pričal proti drugim članom, in Alen Bajc, ki se je kljub sodelovanju s policijo znašel med obtoženimi, v sodni preiskavi povedala, da jima je znano, da zaupni podatki uhajajo z NPU, ki je vodil zadevo Kavaški klan v Sloveniji.
Vendar pa sta policija in SDT že junija ugotovila, da obstaja sum, da podatki uhajajo iz SDT. Sledilo je tajno delovanje nad Tanjo T. in njena aretacija 10. novembra. Kako je policija izvedela, da naj bi bila prav Tanja T. izdajala strogo zaupne podatke, seveda na policiji zaradi interesa preiskave, ki še ni zaključena, ne morejo povedati. Po naših podatkih pa naj bi bila svoje sume, da nekdo izdaja zaupne podatke članom kriminalnega podzemlja na policiji, potrdili tudi tako, da naj bi bili na kriptiranem telefonu najmanj enega od osumljenih v zadevi Kavaški klan našli pomembne podatke. Med člani kriminalnih združb po svetu je še pred letom veljalo prepričanje, da je komunikacija preko kriptiranih telefonov zelo varna in da policija ne more priti do podatkov na telefonih. Vendar ni več tako. Po poročanju revije The Brussels Times marca letos je že leta 2018 francoska policija začela izvajati prikrite preiskovalne ukrepe zoper uporabnike telekomunikacijske storitve Sky, ki se uporablja na kriptiranih telefonih. Decembra 2020 pa so se francoski varnostni organi s pomočjo programske opreme Pegasus infiltrirali v sistem Sky ECC. To so storili z virusnim napadom na več kot 171 tisoč telefonov Sky po vsem svetu. V okviru celotne preiskave je bilo prestreženih za milijardo sporočil. Sporočila so poslali na Europol, ki jih je razvrstil in pošiljali v države članice, med drugim tudi naši policiji, kar ji je veliko pomagalo tudi pri razbijanju mreže slovenske celice Kavaškega klana.
O ravnanju s tajnimi podatki tudi v parlamentu
Jutri bo v državnem zboru skupna seja odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za pravosodje, na kateri bodo na zahtevo poslanskih skupin SDS in SMC obravnavali varnostno preverjanje zaposlenih in ravnanje s tajnimi podatki v pravosodju in na državnih tožilstvih. V poslanskih skupinah obeh strani so prepričani, da je varnostni nadzor nad zaposlenimi zatajil že večkrat, zato predlagajo, da generalni državni tožilec Drago Šketa izvede nadzor nad preverjanjem zaposlenih, vmesno varnostno preverjanje pa naj bi notranje ministrstvo opravili tudi pri policistih. (epl)