Koliko sodnikov se je znašlo v disciplinskih postopkih

Zvjezdan Radonjić je edini sodnik, ki je trenutno v suspenzu.

Jaka Gasar/dnevnik

Potem ko je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik predlagal uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnico Ano Testen, nas je zanimalo, kako pogosti so disciplinski postopki zoper sodnike. Glede na zakonska določila so disciplinske sankcije za kršitve sodnikov pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče ali prenehanje sodniške funkcije.

V času, odkar disciplinsko sodišče deluje v okviru sodnega sveta - to je od 20. novembra 2017 dalje, je bilo pred disciplinskim sodiščem uvedenih 14 disciplinskih postopkov zoper enajst sodnikov, pojasnjujejo v sodnem svetu. "V štirih primerih je bila ugotovljena odgovornost sodnika za očitane disciplinske kršitve, v štirih primerih so bili sodniki očitkov oproščeni, v enem primeru pa je bil postopek ustavljen. Preostale zadeve še niso končane," v imenu sodega sveta pojasnjuje okrajna sodnica Daša Sikošek. Predsednik oziroma podpredsednik vrhovnega sodišča pa je v dveh primerih sodniku - disciplinskemu obdolžencu izrekel suspenz v skladu z zakonom o sodnem svetu, v katerem piše, da lahko ob vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije predsednik vrhovnega sodišča glede na značaj in težo očitane disciplinske kršitve izreče sodniku začasno odstranitev iz službe po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, ki lahko traja najdalj do dokončne odločitve. Suspenz je bil izrečen leta 2018 in v letošnjem letu.

Ostali brez toge

Četudi imajo sodniki trajni sodniški mandat, to ne pomeni, da ne morejo ostati brez sodniške toge. Največ sodnikom je sodniška funkcija prenehala zaradi ocene sodnega sveta, da ne ustrezajo sodniški službi. Na primer - septembra 2014 je bil sodniški mandat odvzet okrožni sodnici v Kranju Nevenki Hafner. Sodnica je že leta 2005 nezakonito poslala obsojenca v zapor in se je zoper tako odločitev pritožil tožilec, kar ni imelo primerjave v sodni praksi. Nekaj kasneje je storila novo strokovno napako, ko je s svojo napačno odločitvijo omogočila, da je ruski osumljenec odšel na prostost, ni pa izdala ustrezne odredbe za predajo Nemčiji.
Državni zbor je na predlog sodnega sveta razrešil sodnika MIlka Škoberneta, ki je bil pravnomočno obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja. Kazen je že prestal. Prvič je najstrožjo sankcijo prenehanja sodniške službe izreklo tudi disciplinsko sodišče leta 2016. Sodniško togo je moral sleči ljubljanski okrajni sodnik Franc Kopše, ker je na drugih sodiščih stranke zastopal kot njihov pooblaščenec.

V suspenzu je sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je lani izrekel oprostilno sodbo dr. Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Oprostilno sodbo so višji sodniki razveljavili in Noviču zdaj sodijo že tretjič, zoper Radonjića pa je predsednik sodišča Pogačnik prav tako predlagal disciplinski postopek. Pogačnik je predlagal uvedbo disciplinskega postopka zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev. Očital mu je neizpolnitev ali neupravičeno zavrnitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje. Toda Pogačnik je, kljub temu da naj bi bile kršitve storjene med decembrom 2018 in aprilom 2019, predlog za uvedbo disciplinskega postopka podal šele septembra lani. V letu 2018 je bil v suspenzu predsednik mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu in bil kasneje pravnomočno obsojen zaradi zalezovanja svoje nekdanje ljubice. Zaradi njegovega vedenja v času sojenja in izmikanja sodišču ter zavlačevanja postopka je bil zoper njega sprožen disciplinski postopek, a je disciplinsko sodišče Omerzuja oprostilo očitkov. Tako je bil vrnjen v službo in dobil povrnjene vse plače. Zdaj je Omerzu že upokojen.

Prejeli smo

V zvezi s člankom z naslovom Dva sodnika pristala v suspenzu, objavljenim 24. 10. 2020 v časopisu Večer, avtorice Elizabete Planinšič, vezanim na navedbo, ki nakazuje pozno reakcijo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, višjega sodnika Marjana Pogačnika v zvezi s pobudami disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu zoper sodnika Zvjezdana Radonjića, posredujemo kronologijo vloženih pobud, in sicer: 30. 3. 2018 podana pobuda glede disciplinskih kršitev storjenih 6. 2. in 20. 2. 2018; 5. 9. 2019 podana pobuda glede disciplinskih kršitev 16. 4. 2019 (razglasitev sodbe), ob tej pobudi je bil napovedan zamik zaradi upoštevanja dejstva, da se bodo morebitne kršitve presojale po zaključku zadeve; 10. 10. 2019 podana pobuda zaradi disciplinskih kršitev storjenih 25. 9. in 26. 9. 2019; 4. 12. 2019 podana pobuda zaradi disciplinskih kršitev storjenih 25. 10. in 12. 11. 2019. Iz navedenega je razvidno, da pri ravnanju predsednika sodišča glede kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodnika, ni šlo za kakorkoli zapoznele reakcije.
Mateja Jazbec, predstavnica za odnose z javnostmi