Elizabeta Planinšič
Enajst ljudi več kot v letu 2018 je lani umrlo na naših cestah - črna statistika za leto 2019 tako kaže 102 mrtva. Vzroki zanjo ostajajo alkohol, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) ocenjujejo, da je zavedanje o odgovornosti in kulturi v prometu še vedno premajhno.
Zaradi neprilagojene hitrosti je življenje izgubilo 49 ljudi, zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje 23, zaradi izsiljevanja prednosti pa jih je umrlo 12. Izstopajoč dejavnik je alkohol, saj je vsako tretjo smrtno žrtev, skupaj 30 umrlih, zakrivil alkoholiziran povzročitelj. Najpogostejši povzročitelji teh nesreč so v starostni skupini od 45 do 54 let. Povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč je v letu 2019 znašala 1,44 promila, leto poprej 1,42, skrb pa zbuja, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letu 2019 je znašala 1,59 promila, leto poprej 1,32.
Savinjska regija negativno izstopa
Največ smrtnih žrtev, 29, je bilo med vozniki osebnih avtomobilov. Od teh jih kar tretjina ni bila prevezana. Od 18 potnikov v avtomobilih, ki so lani umrli, jih ni bila privezana več polovica. Skoraj polovica vseh smrtnih žrtev so bili udeleženci v prometu iz ranljivih skupin: motoristi, pešci in kolesarji. Med 15 pešci, ki so lani umrli na slovenskih cestah, je bilo sedem povzročiteljev prometnih nesreč, pet pa so jih povozili na zaznamovanih prehodih za pešce. Prometno nesrečo je povzročilo sedem kolesarjev od devetih in 14 motoristov od 20, ki so lani izgubili življenje. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče motoristov sta neprilagojena hitrost in prehitevanje. Od treh mopedistov, ki so lani umrli, dva nista nosila varnostne čelade.
Največ mrtvih - 21 - je bilo lani v savinjski regiji, število mrtvih pa se je v primerjavi z letom poprej povečalo tudi v koroški regiji (z dveh na šest), goriški (z devet na trinajst) in primorsko-notranjski (s štirih na šest). V pomurski regiji je število žrtev manjše kot leto poprej (ena žrtev v primerjavi s štirimi leta 2018), v podravski regiji je bilo lani 12 žrtev, leto prej pa 19.
Kot so pojasnili v AVP, je bila tragična predvsem prva polovica leta, ko smo zabeležili 56 žrtev nesreč, zato so takoj začeli aktivnosti na terenu, kar se je izrazilo v dejstvu, da je bilo od julija do oktobra najmanj smrtnih žrtev v zgodovini Slovenije.
Neodgovoren odnos do družbe
"Številke niso najbolj spodbudne, kljub temu da je trend v daljšem časovnem obdobju dober. Naše stališče je jasno - vsako ugaslo življenje na cestah je preveč," je poudarila vršilka dolžnosti direktorja AVP Vesna Marinko. In nadaljevala: "Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe." Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, pa je k temu dodal, da je alkohol zakoreninjen v naši družbi, sprememba tega pa je tek na dolge proge. Ob tem policisti že opažajo, da je za mlade, predvsem v mestih in urbanih središčih, nesprejemljivo alkoholiziran sesti za volan.
Veliko težavo v prometu predstavlja še uporaba mobilnega telefona, kar opažajo tudi v Darsu. Ker vozniki med vožnjo niso dovolj zbrani, pogosto ne upoštevajo prometne signalizacije na avtocestah, je opozoril vodja službe za cestninski nadzor Dean Polc. Policija bo take kršitelje strogo obravnavala. Lani so policisti sicer ujeli nekaj več kot 31.000 voznikov, ki so med vožnjo uporabljali mobilni telefon. Preventivna akcija, ki opozarja na nevarnost uporabe mobilnih telefonom med vožnjo, že teče, končala se bo 26. januarja.
