V že šesti akciji EMMA, ki je potekala od 15. septembra do 30. novembra letos - v njej so sodelovali Europol in organi kazenskega pregona iz 26 držav -, so identificirali 4031 denarnih mul in aretirali 422 ljudi. Z mednarodno akcijo, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, je bilo preprečenih za 33,5 milijona evrov škode. Šlo je za operacijo evropskega odkrivanja denarnih mul (European Money Mule Action - EMMA 6).
Kot so sporočili iz Združenja evropskih bank, ki se je pridružilo operaciji, je bilo opravljenih 1529 kriminalističnih preiskav in zabeleženih 4942 goljufivih transakcij. V operaciji je namreč sodelovalo več kot 500 bank in finančnih institucij.
Po podatkih slovenske policije je bilo v Sloveniji preiskovanih 81 zadev, v katerih sta bili identificirani 102 denarni muli. Policija je v sodelovanju z uradom za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspešno preprečila oškodovanje fizičnih in pravnih oseb v skupni višini več kot 2,1 milijona evrov. Na področju ozaveščanja javnosti se iniciativi poleg rednega medletnega sodelovanja s policijo pridružuje tudi združenje bank.
Denarne mule so posamezniki, ki jih kriminalci najamejo in plačujejo s provizijo, da zanje perejo nezakonito pridobljen denar z namenom prikriti njegov izvor. Kriminalci pridobijo denar s pomočjo informacijskih ali kibernetskih prevar, med njimi so pogosti vdori v informacijske sisteme, prestrezanje identifikacijskih sredstev, direktorske, nigerijske in ljubezenske goljufije, prestrezanje poslovne korespondence in preusmeritve plačil.
Denar iz tujine na pri nas odprte račune
Slovenska policija že nekaj let aktivno deluje v okviru evropskih prioritet na področju boja proti organizirani kriminaliteti. Tako so v tem času obravnavali večje število denarnih mul, v glavnem gre za posameznike, ki imajo v Sloveniji odprte transakcijske račune, na njih pa iz tujine prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno so to kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarja dvignejo gotovino ali opravijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanje pranja denarja.
Denarne mule so na začetku zavedene z obljubo, da bodo na preprost in hiter način prišle do zaslužka, če bodo v zameno za to izvajale transakcije oziroma prenakazila na druge transakcijske račune v različnih državah, so zapisali v Europolu.
Sporočilo letošnje akcije po njihovih besedah poziva k pazljivosti, da ne postanemo člen v verigi pranja denarja. Denarne mule se morajo zavedati, da je po prekinitvi sodelovanja možno, da jim bodo kriminalci grozili ali jih fizično napadli, da se zaradi pranja denarja lahko izreče zaporna ali denarna kazen ter da se lahko vzpostavi kazenska evidenca, ki lahko resno vpliva na preostanek življenja denarne mule.
Europol zato poziva k previdnosti pri ponudbah za zaslužek denarja na preprost, lahek in hiter način, na pozornost, kjer se transakcije izvajajo preko spleta, na pozornost pri pomanjkljivih oglasih za delo, s slovničnimi in pravopisnimi napakami, ter na previdnosti pri posredovanju osebnih podatkov.
"Če menite, da je denarna mula nekdo, ki ga poznate, ga nemudoma opozorite na posledice dejanj. Nanj skušajte vplivati, da aktivnost preneha ter zadevo nemudoma prijavi policiji in obvesti svojo banko," so še sporočili iz Europola.
