Med žrtvami prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov.
V zadnjem tednu leta 2021 se na slovenskih cestah ni zgodila prometna nesreča, ki bi terjala smrtno žrtev, in tudi prvi dnevi letošnjega leta so za zdaj minili brez tragičnega davka naših cest. Ti podatki so morebiti spodbudni za začetek novega leta, žalostne statistike nedavno minulega leta pa žal niso bistveno popravili. Na naših cestah smo po podatkih policije v letu, ki je za nami, zabeležili 115 mrtvih. Podatki so sicer začasni, saj je mogoče, da se v prihodnjih dneh še spremenijo - ali bo še kakšna žrtev več, če bo kdo umrl za posledicami lanske nesreče, lahko pa je tudi kakšna manj, če se izkaže, da je v kateri nesreči umrl kdo zaradi težav z zdravjem in ne zaradi posledic poškodb, prizadejanih v nesreči.
Trend se obrača na slabše
Da je bilo minulo leto na cestah bolj tragično kot leta poprej, je bilo jasno že jeseni. A lanskega leta ne gre primerjati z letom 2020, ko je na naših cestah umrlo 80 ljudi, kar je bilo najmanj v slovenski zgodovini, so opozarjali tako na policiji kot v republiški agenciji za varnost prometa (AVP). Leto 2020 so namreč krojila zaprtja države zaradi koronavirusa, kar se je poznalo tudi pri prometu. Ljudje so bili več doma, manj je bilo na cestah avtomobilov, motorjev in drugih udeležencev prometa, zato je bilo tudi žrtev tragičnih nesreč manj. A minulo leto je bilo veliko bolj tragično kot leti 2019 in 2018 - v 2019. sta v prometu umrli 102 osebi, leto prej pa 91 ljudi. Leto 2018 je bilo prelomno - prvič v slovenski zgodovini smo zabeležili manj kot sto smrtnih žrtev v letu na naših cestah. A lanske statistike kažejo, da se trend upadanja najbolj tragičnih nesreč ni obdržal.
Umrli v nesrečah lani:
33 voznikov osebnih vozil,
14 potnikov v vozilih,
27 voznikov motornih koles,
15 pešcev,
10 kolesarjev,
2 voznika mopeda
do 25 km/h,
4 vozniki mopeda,
5 voznikov tovornih vozil,
3 vozniki traktorjev,
1 voznik štirikolesa,
1 voznik trikolesa.
Policisti so tako lani zabeležili skupno 6828 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 113 smrtnih. Večina jih je torej terjala eno smrtno žrtev glede na podatek, da je bilo lani 115 mrtvih v teh nesrečah. Na analizo, ki jo vsako leto opravita tako policija kot AVP, bo treba še počakati. A vzroki najhujših nesreč niso nič drugačni, kot so bili prej. Prednjačita neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Policija je že med letom, pravijo, skušala z različnimi ukrepi vplivati na te številke. Že poleti so AVP predlagali nekatere ukrepe, ki bi lahko povečali ozaveščenost udeležencev v cestnem prometu o pomenu upoštevanja cestnoprometnih predpisov, spoštljivega odnosa do vseh prometnih udeležencev, še posebno do najšibkejših, pravilnega ravnanja v prometu. Pogosteje so bile policijske patrulje prisotne na cestnih odsekih, kjer je prometna varnost slabša.
Tek na dolge proge
Pri AVP pravijo, da je varnost cestnega prometa odvisna od številnih dejavnikov in vseskozi niha. "Če je eno leto slabše kot prejšnje, ne pomeni, da gre za negativen trend. Za dolgoročne ocene je treba pogledati statistiko daljšega obdobja, kjer pa je Slovenija v trendu kontinuiranega izboljšanja prometne varnosti, kar navaja tudi Evropska komisija," pravijo. Dodali so, da pa se je udejanjila bojazen, da bo stanje začasnih ustavitev javnega življenja, ki je prineslo mnoge stiske v družbi, privedlo tudi do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem poslabšanja prometne varnosti, saj promet ni bil del našega vsakdana kot poprej. Za izboljšanje prometne varnosti stavijo predvsem na preventivo, pravijo v AVP. "Preventivne aktivnosti so tek na dolge proge in dajejo želene rezultate v daljšem časovnem obdobju, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Za večjo varnost v cestnem prometu je pomembno, da vsak posameznik ravna samozaščitno in kar najbolj odgovorno in da vsi ključni nosilci področij izvajajo ukrepe v skladu z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Varnost na cestah se z leti brez dvoma izboljšuje. Še leta 2004 je na naših cestah umrlo 274 ljudi, predlani jih je 80. Vendar se moramo zavedati, da je vsaka smrtna žrtev preveč in za seboj pušča neizbrisne tragedije," pojasnjujejo v agenciji. V AVP še posebej izpostavljajo problem telefonov in multimedije v prometu. Ti so namreč velik dejavnik tveganja, opozarjajo pri AVP.
Najtežji koraki
Andrej Berglez, predsednik AMZS, je za Večer o moriji na naših cestah dejal, da se z zakonodajo, policijo in nadzorom da rešiti le del problema. "Ceste imamo, kakršne imamo, niso več najslabše in v prihodnosti ni pričakovati, da bodo bistveno boljše. Avtomobile imamo stare v povprečju osem do deset let. Lahko bi bili boljši, ampak ne bodo, ker bi ljudje za to morali imeti višje plače," razlaga in pravi, da so naslednji koraki bistveno težji, čeprav lahko z najmanj vloženega denarja dajo največje učinke. Da je treba spremeniti način dojemanja vožnje in prometa, in sicer v smeri, da je sporočilo zgolj eno: začnite paziti drug na drugega.
Erik Logar iz AMZS je pred kratkim za Večer dejal, da bi bilo treba po prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami opraviti podrobne analize. "Neprilagojena hitrost je v zapisnikih policije navedena kot najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, pri čemer je izraz 'neprilagojena' relativen, prav tako je hitrost sama po sebi le eden od dejavnikov v prometni nesreči," je dejal Logar. "Običajno je prometna nesreča posledica več dejavnikov - ravnanj voznikov, stanja cestne infrastrukture in tudi stanja vozila (npr. obrabljene pnevmatike, slabe zavore ...). Velik del odgovornosti je res na voznikih, a še zdaleč ni mogoče pričakovati, da bodo ti vedno sposobni oceniti stanje vozišča in da bodo temu prilagodili vožnjo na način, da bo varna. V AMZS smo zato že večkrat izpostavili, da bi bilo treba pri analizah prometnih nesreč ugotavljati tudi tehnično brezhibnost vozil in stanje vozišča oziroma morebitne druge vzroke za nesrečo," pravi Logar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
