Elizabeta Planinšič
Zadnja premogovniška nesreča, ki je terjala dve življenji, se je v Premogovniku Velenje zgodila leta 2003. V jami Preloge je v globini 455 metrov iz podzemne kaverne februarja 2003 v sloju premoga buhnila velika količina jamskih plinov, predvsem metana in ogljikovega dioksida. Takrat je bilo na delovišču 26 rudarjev. Dežurni v rudniškem središču za alarmiranje jih je takoj napotil iz jame.
Na zbirnem mestu so ugotovili, da se vsem ni uspelo umakniti, in kolegi so se še pred prihodom jamskih reševalcev, zaščiteni s priročnimi dihalnimi aparati, vrnili ponje. Deset rudarjev je vdihnilo pline, dvema ni bilo več pomoči. Umrla sta pomočnik rudarja na odkopu, 35-letni Janez Kotnik, in vodja odkopa, 45-letni Miran Koželj.
Kako deluje jamska reševalna četa
Znotraj premogovniške Rudarske reševalne službe deluje jamska reševalna četa, ki jo sestavljajo najbolj usposobljeni posamezniki, zaposleni na različnih deloviščih v jami. Ti izvajajo reševanje ob morebitnih nezgodah in druge potrebne aktivnosti na ogroženih območjih ter zagotavljajo prvo pomoč ponesrečenim v jami. Četa danes šteje 99 članov, od tega 78 reševalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom, in 21 drugih članov (oskrbniki idr.), ki so podpora Jamski reševalni četi, pojasnjuje Premogovnik Velenje v letnem poročilu. Rudarska reševalna služba, v okviru katere sta organizirani jamska reševalna četa in reševalna postaja, je na ravni Uprave RS za zaščito in reševanje pogodbeni partner za celotno območje Slovenije ob rudniških in drugih nesrečah. (plt)
V Premogovniku Velenje so se sicer v preteklih letih zgodile številne nesreče. Med letoma 2010 in 2018 je bilo zabeleženih 758 nesreč, od tega 24 s težjimi posledicami. Najpogostejši vzrok za nesreče je bil človeški dejavnik.
Tudi sicer v naših premogovnikih beležimo že nekaj hujših nesreč. Pet rudarjev je umrlo v tragični nesreči v jami Ojstro v Hrastniku 24. aprila 2001. Prišlo do vdora žitke mase. Vsi rudarji nočne izmene so se iz jame umaknili, šest članov tehnične ekipe pa se je nekaj pred osmo uro zjutraj znova vrnilo v jamo in začelo izvajati varnostne ukrepe. Takrat je prišlo do nepričakovanega ponovnega vdora redkejše mase. Enega rudarja so uspeli rešiti, pet jih je izgubilo življenje.
V Hrastniku so tragični nesreči zabeležili tudi 28. novembra 2006 in 6. februarja 2007, torej vsega manj kot tri mesece narazen. Novembra 2006 se je s stropa odluščil večji kos kamnine, pri tem je en rudar izgubil življenje, en je bil poškodovan. Februarja 2007 pa je okoli 14. ure zasulo dva rudarja, saj je prišlo do zruška na križišču, kjer sta dva rudarja čistila za namestitev podpore. Zrušek je enega od rudarjev pokopal, medtem ko je bil drugi rudar nekoliko oddaljen in je utrpel lažje poškodbe.
Največja tragedija stara 130 let
V manj kot mesecu dni, med januarjem in februarjem 1893, sta se zgodili najhujši nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika. V eksplozijah metana je življenje izgubilo skupno 31 velenjskih rudarjev. Ob izbruhu plina metana je konec januarja umrlo 10 rudarjev, le 20 dni pozneje pa je bilo iz istega razloga ob življenje še 21 rudarjev. Po teh nesrečah je v jami Škale naravno zračenje nadomestilo umetno s pomočjo naprave za izčrpavanje zraka in ventilatorja.
12. avgusta 1946 je v Zabukovici, občina Žalec, v eksploziji umrlo 17 rudarjev. V jami je bilo veliko plina metana, ki je nekajkrat povzročil nesrečo.
11. marca 1961 pa je v nesreči v Zagorju v jami Kotredež umrlo 13 rudarjev, ko je prav tako eksplodiral metan.
