Gordana Possnig
Danes 38-letni Jaka Ulčnik, ki v zaporu na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata Jožeta Ulčnika in poskusa umora njegovega dekleta Klavdije Lojen 29. junija 2005 v stanovanjski hiši v Bistrici ob Sotli, še čaka na pravnomočno sodbo zaradi še enega umora, ki naj bi ga bil zagrešil tri mesece pred okrutnim umorom brata. Celjsko okrožno sodišče ga je namreč 4. septembra lani obsodilo za umor Milenka Penave, kar se je zgodilo v noči na 22. marec 2005. Obsodilo ga je na 15 let zapora, nakar mu je izreklo enotno kazen 30 let zapora. A se je na sodbo pritožil njegov odvetnik Aleš Novak, s primerom se bodo tako zdaj ukvarjali še višji sodniki v Celju. Po naših informacijah odvetnik v pritožbi zatrjuje enako kot na prvostopenjskem sojenju: da na kraju dogodka niso našli obtoženčevih sledi in da iz preiskave njegovega telefona tudi ni razvidno, ali je bil usodnega dne tam. Navaja še, da njegov klient, ki so ga psihiatri ocenili za vase zaprto osebo, že ne bi okrog razlagal, da je nekoga umoril.
Očeta treh majhnih otrok umoril na zahrbten način
Pokojni Milenko Penava je bil oče treh majhnih otrok, doma iz kraja Vitina v Bosni in Hercegovini. Jaka Ulčnik je nepravnomočno obsojen, da je ga umoril na zahrbten način. Sodili so mu dve leti, sodišče pa je v tem primeru razpisalo kar 24 obravnav. Tožilstvo ga je obremenilo, da je umor zakrivil v stanu bistveno zmanjšane prištevnosti, Ulčnik je krivdo za zločin v Bosni in Hercegovini ves čas zanikal, branil pa se je z molkom. Na sojenje so ga vozili iz zapora na Dobu, kjer je prestal že več kot polovico kazni za umor brata.
Kot piše v obrazložitvi prvostopenjske sodbe, se je Bistričan 22. marca 2005 skril v grmovje ob potoku blizu hiše Penave in čakal, da ta stopi iz nje. Ura je bila 5.35, ko se je Penava na vrhu stopnišča poslovil od svoje žene, nakar ga je Ulčnik (po prepričanju tožilstva) z ukradeno puško znamke Crvena zastava ustrelil. S puško z daljnogledom je vanj nameril od daleč, ko je bil Penava proti njemu obrnjen s hrbtom. Zadel ga je v glavo in mu jo povsem izmaličil. Po zahrbtnem umoru pa puško skril v grmovje ob bližnjem potoku in se z avtom odpeljal v Slovenijo, da bi zabrisal sledi.
Predsednica senata je v obrazložitvi obsodilne sodbe tedaj med drugim dejala, da držijo navedbe zagovornika Aleša Novaka, da sodišče nima neposrednih dokazov o Ulčnikovi krivdi. A so sodišče pri odločitvi prepričali številni, sicer zgolj posredni dokazi. Med njimi je sodnica izpostavila pričanje Draga Gmajniča, ki je povedal, da mu je Ulčnik dva dni pred umorom Penave ukradel iz vozila lovsko puško, krajo pa je Gmajnič prijavil policiji. Da je bil pred umorom in v času umora na kraju ali v bližini dogodka, so po mnenju sodišča dokazovala tudi pričanja nekaj ljudi, ki so ga tedaj opazili tam. Ob tem pa njegovo krivdo potrjuje še, da se je prek svojega očeta poznal z oškodovancem, da je bil tudi večkrat na njegovem domu. Ulčnikov dober prijatelj Franc Penič pa je celo potrdil, da mu je Bistričan enkrat zaupal, kaj je storil. Po mnenju sodišča je zato dejanje storil premišljeno in načrtovano.
