Damijana Žišt
Pred ljubljansko okrožno sodnico Mojco Kocjančič so se danes na predobravnavnem naroku znašli nekdanji predsednik in član uprave Darsa Rajko Siročič in Abdon Peklaj ter nekdanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj. Tožilstvo jim očita storitev kaznivih dejanj zlorabe položaja v primeru spornega financiranja šentviškega predora v Ljubljani, ko je šlo za javno naročilo iz leta 2006 in večmilijonsko podražitev gradnje.
Obtoženi, ki so na narok prišli v spremstvu svojih zagovornikov, očitkov tožilstva niso priznali, zato se jim bo začelo sojenje pred sodnico Mojco Kocjančič. Datum sojenja še ni znan, saj mora sodnica še pred pričetkom sojenja odločiti o predlogu obrambe po izločitvi dokazov, in sicer revizijskega poročila o omenjenem poslu in izvedenskega mnenja Roberta Šterna, ki sploh ni izvedenec gradbene stroke, temveč je izvedenec za rudniške predore.
Revizija osnova za pregon
Tožilka Tanja Frank Eler danes obtožnice še ni predstavila, po naših podatkih pa naj bi tožilstvo Siročiču in Peklaju očitalo, da sta pogodbo za dela na predoru podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT, katerega partner je bilo tudi podjetje Primorje, ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi bilo pogodbeno vrednost prodora Šentvid močno povečalo. Osnova za kazenski pregon zoper obtožene je revizijsko poročilo računskega sodišča, napisano marca 2009, ki je govorilo o postopkih pri gradnji predora Šentvid. Ugotovljenih je bilo več kršitev, med drugim tudi, da je bil na podlagi sporazuma opuščen popust za dela, čeprav je bil ta predviden. Dars je tudi privolil v dodatne stroške zaradi spremenjenih okoliščin ter v izločitev priključnih cevi iz osnovne pogodbe in v sklenitev nove pogodbe za te cevi po višjih cenah na podlagi pogajanj.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu zapisalo, da se je prvotno načrtovana investicijska vrednost za novi avtocestni odsek Šentvid-Koseze povečala s 131 milijonov na 295 milijonov evrov. Največji delež povečanja pa je nastal prav zaradi predora, saj se je investicijska vrednost povečala z 39 milijonov na 118 milijonov evrov. Sodna preiskava v tej zadevi je bila uvedena leta 2014, tožilstvo pa je od takrat zaradi pomanjkanja utemeljenega suma odstopilo od pregona več nekdanjih članov uprave Darsa.
Sporen sodni izvedenec
Obramba obtoženih je danes predlagala izločitev omenjenega poročila računskega sodišča, češ da je protiustavno, ter izločitev izvedenskega mnenja Roberta Šterna. Kot je pojasnil odvetnik Vanja Radanović, ki zastopa obtoženega Siročiča, naj bi bilo sodišče ob postavitvi omenjenega izvedenca kršilo človekove pravice obtoženih. "Izvedenec je v svojem mnenju že sam zapisal, da ni izvedenec za gradbeno stroko, temveč za rudniške predore, kar pa je nekaj povsem drugega, kot so predori, pod katerimi vozijo avtomobili. Zato se je, kot je zapisal v mnenje, o določenih vprašanjih, ki mu jih je poslalo sodišče, za pomoč obrnil na svoje sošolce, ki so, predvidevam, stari toliko kot izvedenec, 87 let. Izvedenec je že najmanj trideset let v pokoju in tedaj še niso gradili predorov na takšen način, kot je zgrajen šentviški, zato o predoru ni mogel podati izvedenskega mnenja. Poleg tega na prošnjo obrambe ni prišel na sodno preiskavo, da bi odgovoril na naša vprašanja, predlagal je, da mu vprašanja pošljemo. Dejstva, da ga nismo mogli neposredno zaslišati na sodišču, in to, da je podal izvedensko mnenje kot nekompetentna oseba, pomenijo za obtožene kršitev pravice do obrambe. Zato sodišču predlagamo, naj postavi novega sodnega izvedenca iz tujine," je dejal odvetnik Radanović. Z njegovim predlogom se je strinjala tudi obramba preostalih obtoženih. Odvetniki so predlagali še zaslišanje nekaterih prič, med njimi Igorja Šoltesa, nekdanjega šefa računskega sodišča.
