Andrej Bedek
Projekt pospešenega kazenskega postopka, ki je bil na idejni ravni koncipiran že v letu 2012, se na slovenskih sodiščih še ni dobro prijel, so pa ga z lansko jesenjo precej intenzivno uvedli na Okrožnem sodišču v Murski Soboti. "Uvedba pospešenega kazenskega postopka terja pripravljenost in sposobnost državnih tožilcev, da s svojo aktivno vlogo spodbudijo obdolžence in zagovornike, da vstopijo v proces pogajanj o priznanju krivde že v zgodnejši fazi postopka," pravi predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča Branko Palatin.
Hitro reševanje predvsem za tujce
Prvo sodbo po pospešenem postopku so v Murski Soboti oktobra lani izrekli trem Madžarom, ki so jim policisti stopili na prste zaradi kraje prometnih znakov. Tujci so se za svoje ravnanje pokesali že med policijskim pridržanjem in privolili, da bodo v zameno za nižjo kazen s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Sodišče je priznanje sprejelo in vsakega od njih zaradi kaznivega dejanja tatvine obsodilo na pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Cilj tako imenovanega fast track postopka je, da se sklene v 48 urah, kolikor sme trajati policijsko pridržanje, je pa pri tem obdolžencu in vsem drugim akterjem treba zagotoviti vse pravice, ki jim gredo po zakonu. "Obdolženca je zato treba korektno in celovito seznaniti z vsebino dokaznega gradiva, s potekom rednega postopka in o namerah tožilstva glede predlaganja pripora, vložitve obtožnega akta in predlagane kazni, mu predstaviti institut priznanje krivde, njegove prednosti in slabosti ter ga seznaniti s pravico do zagovornika, ki bo sodeloval pri pogajanjih," poudarja Palatin.
S tovrstnim načinom dela bodo hitreje rešili predvsem postopke zoper tujce, ki so pri nas izvršili kaznivo dejanje. To bo predvidoma ugodno vplivalo v preventivnem smislu, da se storilce odvrne od ponavljanja kaznivih dejanj v Sloveniji, saj so v rednem postopku tujci, kot je bila praksa vsaj pri manjših kaznivih dejanjih, pogosto postali nedosegljivi. "To je postopke podaljševalo in terjalo dodatne ukrepe, razpisovanje tiralic in evropskih nalogov za prijetje in predajo, ki niso bili vselej uspešni. Vse to je vplivalo tudi na stroške kazenskega postopka, ki so v teh primerih bistveno višji," je ob uvedbi pospešenega postopka spomnil Palatin.
Odvetniška zbornica: Projekt ni primeren
V nasprotju s policijo, tožilstvom in nekaterimi sodišči, ki pospešeni sodni postopek pozdravljajo, pa v odvetniški zbornici menijo, da projekt ni primeren, saj da je v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku in ustavo, kar se kaže predvsem v primerih, ko je osumljencu odvzeta prostost. "Vloga zagovornika je zreducirana zgolj na to, da je izpolnjena formalna zahteva obvezne obrambe po zagovorniku, ki je opazovalec dogajanja, s katerim sploh ni celovito seznanjen," opozarjajo v zbornici in menijo, da je projekt zastavljen tako, da zagovorniku onemogoča, da bi stranko zastopal tako vestno in korektno, kot mu to določa zakon o odvetništvu. Osumljeni, ki mu je odvzeta prostost, je po razgovoru z državnim tožilcem že vnaprej pripravljen, kar zazna tožilec, še preden se mu postavi zagovornik, torej ima z njim stik. Kako naj zagovornik v času 48 ur preuči gradivo, ki mu v celoti sploh ni na razpolago, se sprašujejo v odvetniški zbornici in pripominjajo, da tudi za vsebino vnaprej pripravljene izjave na fast track obrazcu ni nobene zakonske podlage. In ta listina, poudarjajo v zbornici, ostane del kazenskega spisa, četudi obdolženec kasneje na predobravnavnem naroku krivde ne prizna. Če krivde ne prizna, vse pa se dogaja v rokih za odločanje o predlogu za podaljšanje pripora, kako naj se zagovornik sploh ustrezno pripravi, glede na posledice, ki z izvedbo predobravnavnega naroka nastanejo," so zaskrbljeni v zbornici.
Sodelovanje policije, tožilstva in sodišča
V treh mesecih so na murskosoboškem sodišču izpeljali že devet pospešenih postopkov, v katerih je bilo po hitrem postopku obsojenih dvanajst privedenih. Po Palatinovih besedah bodo v Murski Soboti zagotavljali predobravnavne naroke v okviru pospešenega kazenskega postopka vsak delovni dan do 22. ure pa tudi zunaj teh časovnih okvirov, ob koncih tedna, kadar je to potrebno zaradi izteka policijskega pridržanja. Uvedba pospešenega kazenskega postopka je rezultat pripravljenosti vseh organov, ki sodelujejo v odkrivanju kaznivih dejanj (policija) in kazenskem postopku (tožilstvo, sodišče), za kar je bilo po Palatinovih besedah v Murski Soboti treba izvesti organizacijske spremembe na več ravneh.
Na vrhovnem sodišču premike na področju pospešenih kazenskih postopkov pozdravljajo in menijo, da bi morala možnost za izvedbo pospešenega sojenja zagotoviti vsa prvostopenjska sodišča, še posebej tista, katerih krajevna pristojnost pokriva območja ob mejnih prehodih, saj da je tudi "tuja praksa pokazala, da se takšen postopek pri obdolženih tujih državljanih konča z bistveno manjšimi stroški in je tudi učinkovitejši od postopka s kaznovalnimi nalogami".
Pospešeni postopek je že januarja 2016 uvedlo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, a so doslej izpeljali le štiri tovrstne primere. Decembra lani so hitri postopek uvedli tudi na koprskem okrožnem sodišču, projekt zaganjajo v Mariboru in Novem mestu. Drugod je interesa za to manj. V Celju denimo poudarjajo, da lahko izvajanje takšnega projekta poveča stroške sodišča, saj je za njegovo izvajanje treba angažirati zaposlene tudi zunaj rednega delovnega časa.
