Otroci spet na cestah, nadzor tudi nad uporabo mobilnikov

Danes se po večmesečnem šolanju od doma v večini slovenskih regij v šolske klopi vračajo učenci prve triade. Zato bo v prometu znova več otrok, ki pa so, opozarjajo policisti, kot udeleženci v prometu nepredvidljivi. "Pričakovati je, da bodo otroci precej razigrani in zaradi ponovnega snidenja s sošolci (pre)pogosto nepozorni in neskoncentrirani na svojo okolico, tudi na promet okoli njih," razlagajo policisti in zato pozivajo odrasle udeležence v prometu, naj bodo v teh dneh še posebno pozorni. "Največjo pozornost med vožnjo namenimo na in ob šolskih poteh ter v bližini vrtcev in šol ter prilagodimo svojo vožnjo prometnovarnostnim razmeram, ki so značilne za naše lokalno okolje. Starši, če je le mogoče, vsaj te 'prve šolske dni' poskušajte zagotoviti spremstvo do šole in iz nje tudi tistim otrokom, ki so sicer lahko v cestnem prometu že samostojni," apel v javnost pošiljajo policisti. Odraslim tudi svetujejo, da se z otroki pogovorijo o prometni varnosti in da preverijo, ali se otroci zavedajo pasti, ki jih čakajo v prometu. Skupaj s prostovoljci različnih društev in združenj bodo sicer policisti pomagali na šolskih poteh, v okolici šol in vrtcev pa bodo poostreno nadzirali cestni promet.

Nevarna uporaba mobilnikov med vožnjo

Ni pa to edini poostreni nadzor, ki ga bodo policisti izvajali v teh dneh. Včeraj se je namreč začela preventivna akcija Varno brez telefona, trajala pa bo vse do 7. februarja. Tako bo policija med rednim delom po vsej Sloveniji poostreno nadzirala uporabo naprav in opreme, ki ovirajo voznike med vožnjo, kot tudi uporabo varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov. Dars bo med akcijo opozarjal na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo tudi prek sistemov za nadzor in vodenje prometa - na posameznih grafičnih prikazovalnikih prometnoinformativne signalizacije.

Akciji, ki poteka pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), se pridružujejo tudi druge organizacije. Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije bo v okviru svojih združenj na posameznih lokacijah delila propagandni material in opravila prikrito štetje uporabe mobitelov pri vožnji v naselju. Na nevarnost uporabe mobilnega telefona med vožnjo bosta na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih opozarjala Prometnovarnostni vestnik in zavod Varna pot. Zavod Vozim bo na spletnih preventivnih prometnih delavnicah, ki jih izvajajo poškodovanci v prometnih nesrečah za srednješolce in zaposlene v podjetjih, dodatno vključil vsebine motečih dejavnikov, specifično mobilnega telefona.

Sodelujoče organizacije voznikom sporočajo, da lahko klic, sporočilo ali objava na družbenih omrežjih počakajo. "Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu," pozivajo. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo je sicer vse bolj razširjen problem tudi pri nas. V AVP ocenjujejo, da se vozniki, kolesarji in pešci še vedno premalo zavedajo nevarnosti in tveganj, povezanih z uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Uporaba slednjih med vožnjo podaljšuje reakcijski čas za do 50 odstotkov, tveganje za prometne nesreče pa se poveča za do 23-krat.

Manj nesreč, a tudi manj prometa

V minulem tednu, tako kot tudi teden poprej, na slovenskih cestah nismo beležili prometnih nesreč s smrtnim izidom. Letos so slovenske ceste doslej terjale eno smrtno žrtev, v enakem obdobju lanskega leta pa dve, so sporočili z Generalne policijske uprave. "Čeprav se je leto 2020 z vidika prometne varnosti v zgodovino zapisalo kot leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi do zdaj (80), pa v AMZS - po temeljiti analizi podatkov - ugotavljamo, da evforije ob tem ne sme biti: število umrlih in hudo telesno poškodovanih bi moralo biti še nižje. V letu, ki so ga zaznamovali ukrepi proti novemu koronavirusu, je bilo prometa na cestah precej manj kot sicer, zato bi morala biti prometna varnost še boljša," v analizi prometne varnosti za lansko leto ugotavljajo v AMZS. Kot navajajo, ključni problemi po podatkih policije ostajajo hitrost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol. "Skrb vzbujajoč je pogled na statistiko 'neslavnih rekorderjev' glede vsebnosti alkohola v krvi med tistimi, ki so se v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovali ali umrli. Najvišje vrednosti so bile tako izmerjene pri ranljivejših udeležencih v prometu (pešcih, kolesarjih ...), kar nakazuje na to, da se ne zavedajo, da z uživanjem alkohola postanejo še bolj ranljivi," poudarjajo v AMZS.

Dodajajo, da se je velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodila na regionalnih cestah in v naseljih, bistveno varnejše avtoceste pa potrjujejo tezo, da se je prometna varnost začela pomembno izboljševati tudi zaradi uvedbe vinjet leta 2008, ko se je promet iz manj varnih regionalnih cest preusmeril na varnejše avtoceste. "Vrsto let je veljalo, da so mladi udeleženci tisti, ki spadajo med najbolj tvegane skupine, a pregled povprečne starosti povzročiteljev prometnih nesreč nakazuje, da sistematično delo z mladimi, med drugim tudi dodatno usposabljanje za voznike začetnike, že kaže učinke - povprečna starost povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je 45,9 leta, povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 46,5 leta in povprečna starost povzročiteljev vseh prometnih nesreč 44 let," nizajo rezultate analize v AMZS. Dodajajo, da se je število najhujših prometnih nesreč (huda telesna poškodba ali smrt) v letu 2020 zmanjšalo za 14,4 odstotka. "A če ta podatek primerjamo s povprečnim številom vozil na dan, bi si želeli, da bi bilo prometnih nesreč - glede na manjše število vozil - še manj."