Učenci prve triade v devetih regijah so danes, tri mesece po tem, ko so zapustili šolske klopi, vendarle zakorakali v razrede. Negotovost, ali se bo to dejansko sploh zgodilo, je bila v zraku vse do današnjega poznega popoldneva, zanjo pa je poskrbel predsednik vlade Janez Janša. Če je še v nedeljo zvečer na izredni tiskovni konferenci dejal, da torkovo odprtje vrtcev in šol zaradi pojava angleške različice novega koronavirusa pri nas ni vprašljivo, je prav zaradi tega istega seva na današnji seji državnega zbora odprtje postavil pod vprašaj.
Po pridobitvi mnenja ministrstva za izobraževanje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in strokovne skupine ministrstva za zdravje pa je kar po twitterju sporočil, da se omenjeni še naprej zavzemajo za odprtje vrtcev in šol. K temu je pripel tudi strokovno mnenje epidemiološke službe NIJZ, pod katero se je podpisal vršilec dolžnosti predstojnika Centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel. Ta je zapisal, da če bo potrebno zaostrovanje ukrepov, naj se zaprejo druge možne lokacije prenosa okužbe.
Čakajo na navodila ministrstva za zdravje
In medtem ko so tako učitelji kot starši čakali na odločitev glede odpiranja šol, je brez večjih zapletov potekalo testiranje okoli 27.000 zaposlenih v vrtcih in šolah v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko. Ni pa še jasno, kako bo testiranje vzgojiteljev in učiteljev potekalo v prihodnje, saj protokol določa le, da se bodo morali testirati enkrat tedensko. "Čakamo na navodila ministrstva za zdravje," je danes na vprašanje, kako v prihodnje, odvrnil Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego mariborskega zdravstvenega doma.
Da bi bilo privajanje na šolsko rutino za okoli 64.000 učencev prve triade, utrjevanje znanja ter kasneje ocenjevanje čim manj stresno, je republiški zavod za šolstvo pripravil dodatna priporočila. Po besedah direktorja Vinka Logaja, naj bodo učitelji ob ponovnem začetku pouka v šoli še posebno pozorni na učence, ki med šolanjem na daljavo niso imeli dostopa do interneta, ki sodijo v ranljive skupine, in na tiste učence, ki so bili manj uspešni pri tovrstnem šolanju. Zanje naj šole izdelajo individualne učne načrte nadaljnjega izobraževanja.
Obvezno testiranje strokovna napaka
Uvedba obveznega testiranja za učitelje in vzgojitelje ob odprtju vrtcev in šol je strokovna napaka in zloraba medicine z namenom škoditi telesnemu in psihičnemu zdravju posameznikov in družbe, so zapisali zdravniki, združeni v Iniciativi slovenskih zdravnikov. Ti trdijo, da presejalni program ne temelji na znanstvenih dokazih, hitri antigenski testi so neprimerni za uporabo, saj so nezanesljivi pri zdravih ljudeh, prav tako testiranja za učitelje naj ne bi, kot to trdijo predstavniki vlade, priporočala Svetovna zdravstvena organizacija. V iniciativi tudi nasprotujejo morebitnemu testiranju otrok pred odhodom v šole.
Učitelji naj se ne obotavljajo poiskati pomoč
Prav tako naj si učitelji vzamejo čas za uvajalno obdobje pa tudi za utrjevanje vsebin, da bodo pred ocenjevanjem lahko ocenili, koliko znanja je bilo usvojenega. Učiteljevi presoji je tudi prepuščena prilagoditev letne priprave, katere sestavni del je tudi načrt ocenjevanja, da bodo učenci do zaključka šolskega leta pridobili ključna znanja, ki so pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja. Zavodu za šolstvo se zdi pomembno tudi sprotno beleženje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno ali ostali neuresničeni. "Ob zaključku šolskega leta bo treba v strokovnih aktivih in na zaključnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja lahko nadoknadili ali nadgradili," je povedal Logaj, ki učiteljem svetuje različne oblike ocenjevanja znanja.
Učitelji so tudi prvi, ki bodo lahko ob vrnitvi v šolo prepoznali različne stiske otrok, zato naj se ne obotavljajo poiskati pomoč pri šolski svetovalni službi ali celo v zunanjih institucijah, če bodo uvideli, da njihovo znanje pri zagotavljanju pomoči ne zadostuje, je na vladni tiskovni konferenci povedala vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Maja Drobnič Radobuljac. Slednja je poudarila, da podatek o tem, da naj bi v času epidemije število poskusov samomorov pri mladostnikih poskočilo za 30 odstotkov, velja zgolj za eno pediatrično bolnišnico. "V Mariboru so zabeležili celo za četrtino manj poskusov samomorov mlajših od 18 let v primerjavi z enakim obdobjem v preteklosti," je dejala in pojasnila, da trenutni podatki glavnih treh hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike kažejo na povprečen upad ali nespremenjeno število otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč. Je pa res, da so takrat, ko starši skupaj s svojimi otroki poiščejo pomoč, težave že tako hude, da potrebujejo tudi hospitalno obravnavo," je dodala klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Mateja Hudoklin.
