Milko Novič ima pogosto občutek prikrajšanosti, ogroženosti, je nezaupljiv. Ima težave z agresivnostjo, a jo relativno dobro obvladuje, izraža jo pasivno, skozi kritiko drugih, je obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika opisal klinični psiholog dr. Emil Benedik. Gre sicer za oceno izpred petih let, ko so Noviča prijeli. Takrat se je po Benedikovih besedah še vedno čutil oškodovanega zaradi izgube službe na inštitutu, kar naj bi bil po oceni tožilstva eden od vzrokov za Jamnikov umor. "S tem se je težko sprijaznil, takrat ga je to še vedno vznemirjalo, imel je tudi maščevalne občutke, a je te impulze relativno dobro obvladoval," je še povedal izvedenec. Na vprašanje, ali je možno, da človeku, ki nikoli ni bil fizično agresiven oziroma je svojo agresijo obvladoval, naenkrat "poči film", je odgovoril pritrdilno.
Nevzdržni odnosi
Pred senatom, ki ga vodi Sinja Božičnik, so si včeraj sledile predvsem priče s Kemijskega inštituta, ki so jih spraševali o Novičevem odnosu s sodelavci. Samo H. je povedal, da je imel obtoženi precej žaljivih pripomb na njegovo delo, večkrat ga je dajal v nič, a se na to ni preveč oziral. Po njegovih besedah je bil Novič velik strokovnjak, a težave so bile drugje. Bil je nezadovoljen, ker ni postal vodja oddelka, novega šefa je opravljal, oddelek pa polariziral. Vodil je politiko zastraševanja, da bi sam postal vodja - sodelavcem je dal vedeti, da bodo ob službo, če ne bodo na njegovi strani. Odnosi so postajali nevzdržni, zaposleni pa tako obupani, da so proti njemu podpisali peticijo in jo predali takratnemu direktorju, Jamnikovemu predhodniku Petru Venturiniju. Ta in Novičev neposredni šef sta se odločila, da ga preselita v pisarno na podstrešju. "Ko je šel iz našega delokroga, je nastopilo olajšanje in odnosi so se počasi normalizirali," je povedala priča.
Drago K., ki obtoženega pozna iz časov, ko sta skupaj delala na fakulteti za kemijo, je Noviča označil za enega največjih strokovnjakov s svojega področja v Sloveniji in tudi širše. Toda ko je slišal za Jamnikov umor, je najprej pomislil prav nanj, je priznal. "S Kemijskim inštitutom je imel veliko neporavnanih računov, doživljal jih je kot krivico," je dejal. Novič mu je večkrat potožil, da so ga deložirali iz laboratorija, da je bil odpuščen po krivici, prav tako naj bi bili sodelavci njegove strokovne rezultate objavljali pod svojim imenom. Toda na vprašanje, ali je Novič omenjal kakšno konkretno osebo, ki bi bila naperjena proti njemu, je Drago K. odgovoril, da ne in da je šlo za celotno institucijo.
Groženj ni omenjal
Marjan B. s Kemijskega inštituta, ki je bil Jamniku precej blizu, je pričal, da je direktor odpustil Noviča na boleč, grd način. Jamnik mu je dejal, da je zapečatil njegovo pisarno in mu prepovedal vstop na inštitut (kar Novič zanika). Direktor je imel takrat veliko težav, med drugim je dobival razne anonimke, pogosto je moral obiskovati sodišče zaradi tožb Noviča in še ene sodelavke, ki jo je tudi odpustil. A v zvezi s tem ga je predvsem skrbelo za ugled inštituta. "Drugih skrbi nisem zaznal. Nikoli ni rekel, da bi mu kdo osebno grozil," je povedal Marjan B.