Pomanjkanje izvedencev za reševanje družinskih sporov podaljšuje postopke

Zaradi pomanjkanja izvedencev za reševanje družinskih sporov nastajajo resni zastoji v teh postopkih. Takšna je ugotovitev analize, ki so jo opravili v sodstvu, pod drobnogled pa so vzeli zaključene družinske zadeve, v katerih je bil postavljen izvedenec. V analizi so iskali odgovor na vprašanje, ali so bile v omenjenih primerih postavitve izvedencev utemeljene ali pa bi bilo mogoče odločiti o sporu le na podlagi ostalih dokazov in mnenja centra za socialno delo, ne da bi pri tem nastala škoda pri varovanju koristi otroka.

V končnem poročilu, ki ga je pripravila vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel, so višja sodišča pregledala 205 družinskih zadev, vodenih na okrožnih sodiščih. Ugotovitve analize dela sodišč so, da so ta v letih od 2016 do 2019 postavila izvedenca v približno petih odstotkih vseh obravnavanih zadev glede varstva in vzgoje otroka ter otrokovih stikov, kar pomeni v približno 300 zadevah letno. V naslednjih dveh letih se je to število opazno zmanjšalo, saj je bilo postavljenih le še 216 (leta 2020) oziroma 156 (2021) izvedencev – razlog za to naj bi bile hude težave zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev, zaradi česar sodniki v vsaki zadevi še dodatno pretehtajo odločitev za postavitev izvedenca. Zaključek analize tako je, da prvostopenjska sodišča nimajo več možnosti, da bi še dodatno zmanjšala število primerov, v katerih je treba postaviti izvedenca.

Na razpolago zgolj sedem izvedencev

Družinski postopki v vseh analiziranih primerih so sicer povprečno trajali od 14 mesecev do dveh let, v zadnjih letih se je stanje poslabšalo. V Sloveniji je namreč na razpolago samo še sedem izvedencev, zato je treba na začetek izdelave izvedenskega mnenja čakati že eno leto. Vrhovno sodišče je tako na podlagi ugotovitev te analize na ministrstvo za pravosodje vnovič naslovilo prošnjo za iskanje dodatnih rešitev za povečanje števila sodnih izvedencev, hkrati pa tudi prošnjo za zagotovitev informacijskega sistema, ki bi sodiščem nudil možnost preverjanja obremenjenosti posameznih izvedencev.

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da je bilo ministrstvo s problematiko pomanjkanja kliničnih psihologov oziroma sodnih izvedencev za področje družinskih razmerij podrobneje seznanjeno leta 2010, ko je nanjo opozorilo vrhovno sodišče, kasneje pa tudi Zbornica kliničnih psihologov Slovenije. "Med prizadevanji za izboljšanje stanja se je izkristaliziralo, da je izvorni problem v pomanjkanju strokovnjakov – zlasti kliničnih psihologov in psihiatrov, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. Izvorni problem za nastalo situacijo in pomanjkanje izvedencev te stroke je treba iskati širše in izvira iz dejstva, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila specialistov klinične psihologije, izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence. Stanje je posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije, za ureditev tega področja in sistemsko vzpostavitev financiranja pa je pristojno ministrstvo za zdravje," pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan. Z ministrstva je prišlo pojasnilo, da so že sprejeli nekatere ukrepe za izboljšanje položaja imenovanih sodnih izvedencev za področje družinskih razmerij. Tako so te izvedence uvrstili na seznam deficitarnih področij, s čimer so upravičeni do povečanja plačila za opravljeno izvedensko delo za 50 odstotkov, od leta 2018 pa je ministrstvo imenovalo osem sodnih izvedencev na področju socialnega dela, ki imajo tudi znanja in izkušnje v družinskih zadevah.

Ministrstvo, so dodali, pripravlja tudi pravne podlage za vzpostavitev evidence, na podlagi katere bodo sodišča seznanjena z obremenjenostjo posameznega sodnega izvedenca. "Ne more pa ministrstvo odpraviti vseh posledic neprimernega kadrovanja na področju specializacij klinične psihologije, ki ni v njegovi pristojnosti. Še več, vse aktivnosti, ki jih izvajamo, so potrebne samo zato, ker področje specializacij klinične psihologije ni ustrezno sistemsko urejeno in tako v Sloveniji ni zadosti specialistov klinične psihologije," še dodajajo.

Pasti pomanjkanja in pritiska

Mag. Metoda Maj, predsednica Komisije za izvedenstvo na področju psihologije družine (KIPD) pri Društvu psihologov Slovenije, pravi, da je za pomanjkanje sodnih izvedencev na področju psihologije več razlogov. "Eden od razlogov so do nedavnega veljavni kriteriji za izbor izvedencev, ki sta jih postavila takratno strokovno združenje in izpitna komisija. S to problematiko se je ministrstvo za pravosodje intenzivno ukvarjalo v letu 2017 in je sprejelo argumente, da so primerni kandidati za sodne izvedence tudi psihologi, ki nimajo specializacije iz klinične psihologije in ne delajo v zdravstvu, ampak imajo druge vrste podiplomske edukacije in dolgoletne delovne izkušnje za izvedensko področje, za katero kandidirajo. Na ministrstvu so kljub nestrinjanju kliničnih psihologov sprejeli odločitev za ustanovitev novega področja psihološkega izvedenstva, ki je bilo imenovano psihologija družine."

Rešitev za področje družinskih sodnih postopkov bi bila, da bi se za izvedensko delo odločili novi psihologi z ustreznim znanjem in delovnimi izkušnjami na področju psihološkega ocenjevanja otrok, odraslih in družinskih odnosov, razlaga Metoda Maj. "Da je družinska problematika na vseh področjih zelo obremenjujoča, kaže tudi podatek o pomanjkanju družinskih zdravnikov, prav tako so zgovorne tudi kadrovske težave na centrih za socialno delo na področju varstva otrok in družine," dodaja. "Situacija je težka za vse vpletene, še posebno za družino in otroke, a tudi za sodnega izvedenca, ki zaradi prezasedenosti lahko začne delo v novi zadevi šele čez kakšno leto. Past pomanjkanja izvedencev in časovnega pritiska pa je, da bi lahko nastale površnosti in posledično strokovne napake, saj psihološko ocenjevanje staršev, otrok in družinskih odnosov zahteva veliko časa, da je izvedensko mnenje strokovno utemeljeno. Na izvedenska mnenja je žal treba v današnjih razmerah dolgo čakati, vendar bi bilo povsem nestrokovno in neetično, če bi bila družina na hitro obravnavana," še zaključuje Metoda Maj.