Elizabeta Planinšič
Veliki senat ptujskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje Marjan Strelec, bo danes izrekel sodbo domnevnemu trikratnemu morilcu Silvu Drevenšku in tako odgovoril na vprašanje, ali bomo v Sloveniji prvič slišali izrek kazni dosmrtnega zapora. Silvo Drevenšek je na lanski božični dan z nožem pokončal svojo bivšo partnerico Mojco Lešnik, nato pa še njena starša Jožico in Branimirja Lešnika. Nekdanjo taščo in tasta je pokončal pred očmi svojega tedaj komaj štiriletnega sina, ki je očeta rotil, naj neha.
Višja tožilka Tea Kukovec Belšak je sodnemu senatu predlagala, da zaradi trojnega umora, strojenega zahrbtno, iz koristoljubja, maščevanja in drugih nizkotnih nagibov, Drevenšku izreče enotno kazen dosmrtnega zapora. Kazen, ki doslej v Sloveniji še ni bila izrečena.
Zadnja smrtna kazen je bila v Sloveniji izvršena leta 1959, smrtna kazen je bila ukinjena leta 1989.
Dvajset let zapora je bila najvišja kazen le deset let, nato smo dobili kazen 30 let zapora.
Na 30 let zapora je bilo obsojenih 17 zločincev, v enem primeru sodba še ni pravnomočna.
Dosmrtna kazen je bila uzakonjena leta 2008. Nikoli še ni bila izrečena, tožilstvo je to sankcijo predlagalo štirikrat.
Na dosmrtno ječo obsojeni ima možnost pogojnega odpusta po 25 letih bivanja za rešetkami.
V Sloveniji smo še pred dobrimi tremi desetletji imeli uzakonjeno celo smrtno kazen. Z zakonom je bila ta namreč odpravljena šele leta 1989, kot najvišja možna je bila tedaj uzakonjena kazen 20 let zapora. Dokončno je smrtna kazen izginila iz slovenske zakonodaje z novo ustavo, njeno odpravo pa je potrdil novi kazenski zakonik iz leta 1994. Sicer pa je izvrševanje smrtne kazni v Sloveniji svoj konec dočakalo že mnogo prej. Zadnji, ki ga je doletela tovrstna usoda, je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Franc Rihtarič, kriminalec in morilec, ki so ga pravosodni organi obsodili na smrt z ustrelitvijo, oblasti pa so kazen izvršile v gramozni jami blizu Hoč leta 1959. Zadnji, ki si je prislužil izrek smrtne obsodbe, pa je bil razvpiti morilec Metod Trobec. Sodili so mu zaradi umora petih žensk. A je pravnomočno sodbo na smrt leta 1983 vrhovno sodišče spremenilo v 20-letno zaporno kazen. Poleg Trobca je bilo na 20 let zapora kot najvišjo možno kazen obsojenih pet morilcev.
Z 20 let na 30
A dvajset let zapora kot najvišja možna izrečena kazen v Sloveniji je bila uzakonjena samo deset let. Konec aprila 1999 je Slovenija namesto 20-letne zaporne kazni uzakonila za deset let višjo kazen za najhujše zločine, torej kazen 30 let zapora. To je 360 mesecev, 10.950 dni.
Na tridesetletno zaporno kazen je bilo do zdaj v Sloveniji obsojenih 17 zapornikov, vsi so ubili več ljudi. Zaporno kazen jih 14 še prestaja, dva na najvišjo možno kazen obsojena zapornika sta letos med prestajanjem zaporne kazni umrla, eden je storil samomor, drugi je umrl zaradi bolezni. V enem primeru sodba še ni pravnomočna. Prva dva od na 30 let ječe obsojenih zapornikov bosta naslednje leto prestala tri četrtine kazni, torej 22 let in pol bivanja za rešetkami, in bosta lahko zaprosila za pogojni odpust.
Dosmrtno ni nujno do smrti
Že pravosodni minister Lovro Šturm je ob sprejetju dosmrtne kazni v našo zakonodajo opozoril, da dosmrtna ječa v praksi ne pomeni nujno prestajanja zapora do smrti, saj "obstaja možnost izpustitve po 25 letih ali tudi pomilostitve". O tem, ali bi lahko na doživljenjsko ječo obsojeni zločinec odšel na prostost, bi odločala, tako kot to počne sedaj, posebna komisija. Zavod za prestajanje kazni zapora o tem, ali lahko nekdo predčasno zapusti zapor, poda svoje mnenje. Kakšno bo mnenje, je odvisno od obsojenčevega vedenja v zaporu.
Akt pomilostitve pa je akt, ki je v pristojnosti predsednika države. Uporablja se restriktivno in zgolj v izjemnih primerih. To so med drugim primeri, ko so na strani storilca podane nove okoliščine, ki nastanejo, potem ko je kazen že izrečena in je sodba že pravnomočna, zaradi teh novih okoliščin pa prestajanje kazni zapora ne bi bilo več v skladu z načelom humanosti.
Leta 2008 pa je Slovenija, kar se kaznovanja tiče, dobila še en mejnik. Uzakonjena je bila dosmrtna ječa. Tik pred koncem mandata osme slovenske vlade, prve, ki jo je vodil Janez Janša, so poslanci potrdili zakon, ki je na predlog tedanjega pravosodnega ministra, pred dnevni umrlega Lovra Šturma, prinesel kazen dosmrtnega zapora. Navkljub nasprotovanju opozicije in stroke. O zakonu so po vetu sodnega sveta morali glasovati dvakrat, a 1. novembra 2008 je zakon pričel veljati. "Tako kazen imajo v 24 evropskih državah in Slovenija za njimi ne sme zaostajati," je tedaj pojasnil minister Šturm. In kot ključni argument za takšno odločitev navajal usklajevanje naše zakonodaje z rimskim statutom, ki ga je podpisala tudi Slovenija. Po njegovi interpretaciji je bila naša država zaradi tega dolžna dosmrtno ječo prenesti v svoj kaznovalni sistem. Dosmrtni zapor se tako od tedaj predvideva v primerih storitve dveh ali več umorov, kaznivih dejanj genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojnega hudodelstva.
Le poldrugo leto po uzakonitvi kazni dosmrtnega zapora je tožilstvo to kazen prvič predlagalo za Kristino Mislej, ki je marca 2009 umorila svoja otroka. Do danes je tožilstvo poskusilo še trikrat s predlogom dosmrtnega zapora. Za Kitajca Wu Zuxionga, ki je junija 2010 v njuni spalnici z motiko do neprepoznavnosti pretepel in umoril delodajalca. Potem desetletje predloga za izrek najvišje sankcije ni bilo. Letos spomladi pa je dosmrtno ječo tožilstvo predlagalo za Petra Gaspetija, ki je 13. junija 2020 v vasi Škocjan pri Domžalah vzel življenje svojemu stricu, babici in dedku. A v nobenem od treh omenjenih primerov sodišče dosmrtne ječe ni izreklo. Mislejeva je bila kaznovana s po 14 let za smrt vsakega otroka, izrečena ji je bila enotna kazen 20 let zapora. Kazen še prestaja. Kitajcu Wu Zuxiongu je bila izrečena tridesetletna zapora kazen, a je obsojeni v zaporu zaradi bolezni umrl. Gaspetiju je bila za tri uboje – sodišče je namreč kaznivo dejanje prekvalificiralo v milejše – izrečenih trideset let zapora, sodba pa še ni pravnomočna, saj sta se na sodbo pritožila tako tožilstvo kot obramba. Tožilstvo vztraja pri izreku dosmrtne kazni. V sojenju na Ptuju, kjer bo sodba danes, je tožilstvo tako v trinajstih letih četrtič predlagalo izrek najdaljše možne sankcije.
Prvič je tožilstvo dosmrtno ječo predlagalo za Kristino Mislej, ki je umorila svoja dva otroka. A obsojena je bila mileje, na kazen 20 let zapora, ki se ji izteče leta 2029. Foto: Zdravko PRIMOŽIČ/FPA
Le en resen poskus ukinitve
Goran Klemenčič: "So ljudje, ki so nevarni, ljudje, ki jih ne moreš socializirati. Ampak odgovor na to ni kazensko pravo."
Ali 30 let zapora ni dovolj huda kazen, se je spraševal in še dodal: "Včasih tudi smrtna kazen za koga ni bila dovolj in je bil obsojenec pred usmrtitvijo še mučen. Če bi nekdo nekaj naredil moji hčerki, bi mu želel vse najslabše, človeško je tako razmišljati. Zato pa imamo sistem, ki naj bi izkazoval neko mejo družbenega odziva na kazniva dejanja." Če bo predlog o ukinitvi dosmrtne ječe sprejet, Slovenije s tem ne bo naredil za liberalno oazo, ampak bi jo postavili ob bok tretjini evropskih držav, je še navajal Klemenčič. "Očitki, da s tem ogrozimo nacionalno varnost, so neutemeljeni. In končno bo pravi čas za odprtje razprave, kaj narediti z ljudmi, ki so nevarni. So ljudje, ki so nevarni, ljudje, ki jih ne moreš socializirati. Ampak odgovor na to ni kazensko pravo, ampak drugi instituti skozi varnostne ukrepe," je takratni minister za pravosodje skušal podkrepiti svoj namen.
Vinko Gorenak: "Kaj je škodljivega v tem, če imamo takšno določilo zapisano v zakonu, četudi nikoli ni bilo, in, upam, ne bo uporabljeno?"
Klemenčič se je sicer leto dni kasneje izbrisu dosmrtnega zapora odpovedal in ga umaknil iz predloga. Zato, da je lahko preko vlade in državnega zbora spravil nekatere druge zakonske spremembe. Tako je dosmrtna ječa kot kaznovanje zločincev za najhujša kazniva dejanja še zmeraj v aktualni zakonodaji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
