Primer Zvon Ena: Postopek bo še dolg in zapleten

Urban Červek Urban Červek
09.01.2019 15:03

Potem ko sta Simon Zdolšek in Andrej Mesarec izrekla za nedolžna obtožbe zlorabe položaja pri preprodaji delnic, sta njuna zagovornika predlagala zaslišanje številnih prič, imenovanje izvedenca ter pridobitev uradnih dokumentov iz Argentine

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Simon Zdolšek (levo) in Andrej Mesarec očitkov obtožbe na priznavata.
Sašo Bizjak

Specializirano državno tožilstvo nekdanjemu prvemu možu propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simonu Zdolšku in nekdanjemu lastniku družbe Forš, sicer pa takratnemu uslužbencu mariborske nadškofije Andreju Mesarcu očita zlorabo položaja pri poslovanju z delnicami dveh argentinskih družb. Z njima naj bi na zatožno klop sedla tudi nekdanja članica uprave Zvona Ena Mateja Vidnar Stiplošek, ki pa se je opravičila in se bo morala o krivdi pred sodnikom Danilom Obersnelom izjasniti 4. februarja.

Kot je po kratki obravnavi, v kateri sta Zdolšek in Mesarec zavrnila priznanje krivde, pojasnil tožilec specializiranega državnega tožilstva Tomaž Bauman, so obtoženi s preprodajo delnic dveh argentinskih družb Sadowa in Elevadores družbi Zvon Ena priskrbeli premoženjsko korist, propadli družbi Forš, ki je v stečajnem postopku priglasila premoženjsko-pravni zahtevek v višini več kot treh milijonov evrov, pa škodo. "Te delnice so bile po našem mnenju brez vsake vrednosti. Prav zato, da niso delnic odpisovali na družbi Zvon Ena in na družbi PLS, so jih prodali družbi Forš, kjer so jih na koncu odpisali," je povedal Bauman.

Tožilec je Zdolšku v zameno za priznanje dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ponudil enotno kazen dve leti zapora z možnostjo prestajanja kazni ob koncih tedna, Mesarcu pa dve leti pogojne zaporne kazni s preskusno dobo petih let, a sta oba to možnost zavrnila. Njuna odvetnika Franci Šoštarič in Dušan Pungartnik sta nato sodišču predlagala izvedbo številnih dodatnih dokazov, med drugim postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi pomagal oceniti dejansko vrednost spornih delnic in prikazati tok denarja.

Poleg tega je odvetnik Zdolška Pungartnik predlagal, naj sodišče iz argentinskega registra podjetij pridobi izpis, iz katerega bo razvidna zgodovina podjetij Sadowa in Elevadores, prevod argentinskega stečajnega zakonika, ki bo pokazal argentinski sistem insolventnosti podjetij, zaslišanje nekdanjega direktorja obeh argentinskih družb argentinca Alejandra Sane ter številnih prič iz Slovenije. Med predlaganimi imeni se je znašel tudi politik Lojze Peterle, ki je bil v delegaciji v Buenos Airesu v času sklepanja poslov, pa tedanji slovenski veleposlanik v Argentini Avguštin Vivod, nekdanji prvi ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, nekdanji predsednik uprave družbe Gospodarstvo Rast Dušan Zazijal, nekdanja vodilna Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče in Franc Ješovnik ter celo nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Robert Časar. O predlaganih dokaznih postopkih obrambe se bo najprej pisno opredelil tožilec, odločal pa bo sodni senat.

Odvetnik Pungartnik je kritiziral tudi samo obtožnico, ki ima po njegovem številne pomanjkljivosti, med drugim niso jasne vloge posameznih obtožencev, zaradi česar racionalno sojenje sploh ni mogoče. Odvetnik Mesarca Šoštarič pa je povedal, da bo sodišču poskušal dokazati, da je bil Mesarec zgolj slamnati predstavnik družbe Forš, kar pomeni, da v resnici odločitve niso bile njegove. "Glede na to, da obtoženi krivde niso priznali in so podali dodatne dokazne predloge, pričakujem dolgotrajni postopek," je po razpravi povedal tožilec Bauman. Odvetnika obtoženih pa izven sodne dvorane postopka nista želela komentirati.

Obravnavani primer je le eden od spornih poslov iz časa finančnega propada mariborske nadškofije pred desetimi leti. Po pisanju Dnevnika je posel z argentinskimi delnicami, ki se je med Zvonom in mariborskim podjetjem Forš odvrtel konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, financirala državna NLB. Zvon naj bi takrat podjetju, ki je domovalo na sedežu nadškofijskega dvorca Betnava in je bilo v slamnati lasti Mesarca, prodal 25 odstotkov družb Sadowa in Elevadores s sedežem v Buenos Airesu. Propadli Zvon naj bi za Forš konec leta 2008 banki dal tudi poroštveno izjavo, s katero je jamčil za vračilo obveznosti Forša. Slednji naj bi postal le začasni lastnik, saj je z Zvonom hkrati sklenil opcijsko pogodbo, po kateri bi ta v letu 2010 deleža odkupil nazaj. Načrt se je zaradi finančnih težav Zvona izjalovil, Foršu pa sta ostala deleža argentinskih družb in milijonski dolgovi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta