Današnje sojenje Sergeju Racmanu in soobtoženim zaradi zlorabe prostitucije v aferi Klub Marina se na koprskem sodišču ni bistveno premaknilo naprej, je pa sodnica Tatjana Cvetičanin po obravnavi na posebnem naroku poskrbela za ekskluzivno vest. Prisotne v sodni dvorani je seznanila z odločitvijo višjega sodišča o tem, da je senat zavrnil pritožbo tožilstva, ki je nasprotovalo prvostopenjski odločitvi, da sodišče sprejme Racmanovo ponudbo o 800 tisoč evrih varščine v zameno za izpustitev iz pripora. Podjetnik Sergej Racman, ki se je pred roko pravice umaknil v Kanado in je bil zaradi tega iskan z mednarodno tiralico, po izročitvi Sloveniji pa je moral v pripor, je tako z eno nogo že na prostosti. Iz pripora ga bodo izpustili takoj, ko bo sodišče prejelo njegovih 800 tisočakov. Pričakovati je, da se bo to zgodilo že v ponedeljek, je Večeru povedal njegov odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki podjetnika brani skupaj z odvetnico Martino Žavcar Hrovatin.
Bivša žena bi prodala hišo
Poročali smo že, da je Racmanova obramba prvič varščino ponudila že v sredini avgusta, a je sodišče njegov predlog takrat zavrnilo, čeprav je njegova nekdanja soproga na sodišču povedala, da je pripravljena prodati edino nepremičnino in da ima Racman v Sloveniji tri otroke. Tožilka specializiranega državnega tožilstva (SDT) Maja Veber Šajn je tedaj poudarila, da tožilstvo v Racmanovem primeru nasprotuje institutu varščine kot take. Ko je sodišče za Racmana v zadevi Marina prvič odredilo pripor, tja ni prišel, v Slovenijo pa se je iz Kanade vrnil šele konec lanskega novembra na podlagi mednarodne tiralice, ki je bila razpisana zoper njega, je spomnila tožilka. Slovenija je Racmana z mednarodno tiralico iskala od junija lani. Že takoj po njegovem izginotju se je sumilo, da se je skril v Kanadi, te domneve pa so se avgusta izkazale za pravilne. Racmana so v Kanadi aretirali med naključnim nadzorom prometa. Tamkajšnji varnostni organi so podjetnika v Slovenijo deportirali v začetku novembra, kar je relativno hitro. Tako hitro je postopek stekel zato, ker se je Racman strinjal z deportacijo, v nasprotnem primeru bi v izročitvenem priporu v Kanadi lahko ostal bistveno dlje.
Očitek o dvomilijonskem oškodovanju
Sergeju Racmanu sodijo tudi zaradi oškodovanja upnikov družbe Kolosej za nekaj več kot dva milijona evrov. Sojenje se je začelo že maja 2019, a je bilo prekinjeno, ker je Racman izginil. Obtožen je, da je novembra 2014 za 15 milijonov evrov prodal kompleks kinodvoran v BTC družbi SIP nepremičnine, čeprav naj bi bil vedel, da je Kolosej insolventen in da bo s tem oškodoval upnike. Kompleks je prodal s štiriletnim odložnim plačilnim rokom, to pa je zmotilo banke, ki so želele kompleks same zaseči in prodati. Ker so po januarju 2015 najemniki prostorov v Koloseju najemnino plačevali novemu lastniku, je tožilstvo prepričano, da je s tem Racman 36 upnikov oškodoval za približno dva milijona evrov, ki jih je družba SIP nepremičnine prejela iz naslova najemnin. Racman očitke zanika.
Oškodovanke zaslišujejo za zaprtimi vrati
Poleg Racmana, ki ima stalno bivališče prijavljeno v Bratislavi, je zlorabe prostitucije v aferi Klub Marina obtoženih še 17 ljudi in dve pravni osebi. Zaradi racionalnosti postopka je koprsko sodišče sojenje razdelilo v tri dele. Skupaj z Racmanom na zatožni klopi sedijo še štajerska podjetnika Jože Kojc in Dejan Šurbek ter nekdanja direktorica Kluba Marina Vesna Trnovec iz Nove Gorice. Tožilstvo jih bremeni, da so od 1. avgusta 2014 do 23. januarja 2019 za prostitucijo v Klubu Marina 413 deklet izkoriščali tako, da so morala plačevati 70 evrov za vstopnino v klub. V tem obdobju naj bi bilo klub obiskalo najmanj 148.935 moških, ki so za vstop plačali od 60 do 85 evrov. Okoristili naj bi se bili za 21 milijonov evrov.
Obtoženi očitke tožilstva odločno zanikajo in trdijo, da je šlo za erotični klub, ki je gostom ponujal intimo, gostje pa da so se sami odločali, kaj bodo tam počeli. Na sojenju je sodni senat do zdaj zaslišal že kar nekaj prič, med njimi tudi tajne delavce policije, saj je policija po odredbi sodišča več mesecev izvajala prikrite preiskovalne ukrepe, zato je v Klub Marina več mesecev zahajalo več tajnih delavcev policije. Na prostor za priče je do sedaj stopilo že več oškodovank iz Romunije, ki so delale v Klubu Marina in so za plačilo ponujale spolne storitve. Danes je sodišče preko videokonference zaslišalo dve, a podrobnosti njunih izpovedb tudi tokrat niso dosegle javnosti, saj je ta del sojenja potekal za zaprtimi vrati, kot je to običajno za tako občutljive primere. Pa vendar vsake toliko pricurlja na dan, da ženske, ki so v klubu prodajale spolne storitve, tega ne zanikajo, odločno pa zanikajo tožilske trditve, da so jih Racman, Šurbek, Ternovčeva in Kojc izkoriščali in jim določali pogoje.