Taksista Zemirja Hušidića, ki je pred dobrimi štirimi leti na za promet zaprti Slovenski cesti v središču Ljubljane do smrti povozil komaj 18-letnega Žigo Rekarja, so obsodili na tri leta zapora. Še dve leti po prestani kazni ne bo smel voziti vozila B-kategorije. "Šlo je za nekaj sekund nepremišljenega ravnanja. Ne gre za nevarnega voznika, ne pred nesrečo in ne po njej ni bil kaznovan zaradi prometnega prekrška," ga je pred razsodbo vzel v bran zagovornik Žiga Peternel. Predlagal je pogojno kazen, če pa ta vendarle ne bi prišla v poštev, pa največ dve leti zaporne, ki bi jo izvršil z delom v splošno korist. Tožilka Liljana Tomič je po drugi strani predlagala štiri leta in pol. "Pogojna ne pride v poštev. Mislim, da je triletna zaporna kazen pravična," je razsodil Bernard Tajnšek.
Tragedija se je zgodila 10. decembra 2016 okoli pol treh zjutraj. Hušidić je z mercedesom E 220 peljal po Slovenski cesti iz smeri Gosposvetske. V križišču s Šubičevo je trčil v Rekarja, ki je po prehodu za pešce prišel z njegove desne pri rdeči luči za pešce na semaforju. Za posledicami hudih poškodb glave je dva dni kasneje umrl v kliničnem centru. Taksist je v svoj zagovor povedal le malo. Čakal je na stranke pri diskoteki Top Six, da jih pelje v klub Cirkus. Z njimi v avtu je speljal in, kot je dejal, prevozil določeno razdaljo. Potem se spomni le še trčenja.
Za taksije prepovedano
Tožilka je opozarjala na taksistovo hitrost. Vozil je namreč najmanj 70 kilometrov na uro na območju umirjenega prometa z omejitvijo 30. Bilo je v prednovoletnem času, na ulici je bilo veliko ljudi, kar je terjalo še večjo previdnost. Da se bo kdo znašel na cesti, tudi ob rdeči luči, bi voznik lahko pričakoval, je dejala Tomičeva. Hitrost bi torej morala biti taka, da bi ob oviri lahko pravočasno ustavil. In še ena huda kršitev: taksist tam sploh ne bi smel voziti. Vožnja je dovoljena le za mestne avtobuse, kolesarje, intervencijska vozila, imetnike občinskih dovolilnic in goste bližnjega hotela.
Zagovornik se je s strinjal, a pripomnil, da je bila takrat praksa, da policija taksistov ni kaznovala. Po njegovih besedah bi morali upoštevati peščevo rdečo na semaforju. Opozoril je tudi na prisotnost kokaina, THC-ja in alkohola v Žigovi krvi, kar da je morda vplivalo na njegovo presojo. "Dogodek obtoženega močno obremenjuje in ga vsekakor obžaluje. Tudi sam je oče treh otrok, ne more si predstavljati, kako je pokojnikovi družini v tej situaciji," je dejal Peternel. Tudi Hušidić je izrazil obžalovanje in dodal, da mu je zelo žal pokojnikovih staršev. Starši in eden od bratov, ki so obravnavo spremljali, sicer niso mogli skriti prezira do človeka, ki je povzročil smrt njihovega najbližjega.
Opravičila ne sprejmejo
Tudi Tajnšek je na koncu opozoril na dve hudi kršitvi predpisov v delu Ljubljane, ki ga obtoženi kot taksist zelo dobro pozna: na hitrost in prepoved vožnje. Žiga je šel čez cesto kljub rdeči na semaforju in prispeval k nesreči. A to ni stvar kazenskega postopka, ampak pravdnega, v katerem se odmerja višina odškodnine oškodovancem, je pojasnil. Je pa to upošteval pri odmeri kazni; za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je namreč zagrožena kazen do osem let zapora. V prid mu je štel tudi obžalovanje. "Verjamem, da vam je žal in opravičili ste se na svoj način," se je ozrl proti obtoženemu. Ta je po nesreči svojcem pisal pismo, ni pa se pri njih oglasil ali se udeležil pogreba. Zato pravijo, da opravičila ne morejo sprejeti. "Seveda pa razumem tudi oškodovance …" je še dodal sodnik. Sodba še ni pravnomočna.
O odškodnini v drugem postopku
Od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan mercedes (a kot navadno vozilo in ne za opravljanje taksi službe), so pokojnikovi starši in trije bratje že dobili 34.000 evrov. A menijo, da je odškodnina prenizka in da bi jo morali dobiti tudi stari starši. Vseh sedem jih je zahtevalo 151.000 evrov. Pravda na sodišču še poteka.