Januarja bo minilo štiri leta od smrti 25-letnega Maria Krnjića, ki se je 7. januarja 2018 vpletel v množični pretep pri mariborski tržnici in to plačal z življenjem. Umrl je tri dni po incidentu zaradi poškodb, ki mu jih je nekdo od vpletenih povzročil z nožem. Kdo je bil to, preiskovalci in tožilka, ki jih je usmerjala pri njihovem delu, v vsem tem času niso dognali, zato zaradi smrti mladega Mariborčana ne bodo sodili nikomur.
Policija se je prehitro pohvalila
Dva meseca in pol po tragediji se je mariborska policijska uprava sicer pohvalila, da so primer raziskali. O dogajanju tistega nedeljskega jutra so ugotovili, da sta se skupini iz mariborskega in celjskega konca stepli zaradi povsem banalnega spora. Okoli 5.30 se je pet moških iz mariborske skupine v avtomobilu pripeljalo po Koroški cesti. V bližini nočnega lokala Podroom, ki se je takrat zapiral, jim je pot na cesti zaprl avto, v katerem je bila celjska skupina. Mariborčani so jih najprej napadli verbalno, padlo je nekaj kletvic in žaljivk na račun deklet iz celjske skupine, kar je hitro preraslo v fizično obračunavanje. Petim Mariborčanom so se pridružili še trije, med njimi tudi Krnjić, ki je bil kasneje v pretepu zaboden. Kriminalisti so odgovornost za njegovo smrt pripisali Vladu Bodiroži iz nasprotne skupine in ga kazensko ovadil zaradi povzročitve posebno hude poškodbe, ki se je iztekla v smrt. Vendar se je kasneje izkazalo, da policisti niti na prizorišču pretepa niti v hišni preiskavi v Ponikvi pri Žalcu, ki so jo opravljali pri Bodiroži, niso našli nič oprijemljivega, s čimer bi utemeljili sum, da je 25-letnika zabodel prav on. Tožilki Mateji Artenjak tako ni preostalo drugega, kot da kazensko ovadbo zoper njega zavrže.
Sodnica se je morala izločiti
Medtem ko na najpomembnejše vprašanje, kdo je prizadejal usodne rane 25-letnemu Krnjiću, še vedno ni odgovora, pa je Okrajno sodišče v Mariboru minuli teden po dolgem premoru na kazensko odgovornost spet poklicalo skupino Mariborčanov, o kateri je tožilka Artenjakova prepričana, da so s svojimi provokacijami sprožili pretep s skupino s celjskega konca. Obtožni predlog zaradi nasilništva, storjenega v skupini, je vložila proti sedmerici. Na predobravnavnem naroku sta vpletenost v pretep že leta 2018 priznala prijatelja pokojnega Krnjića.
Eden je bil obsojen na pogojno kazen, drugemu pa so izrečenih sedem mesecev zapora spremenili v 480 ur dela v splošno korist. Preostalih pet - Sergej Mirjanić, Matej Grenko, Goran Mlakar, Zoran Žilarević in Darko Radović - pa vztraja, da niso krivi. Za nedolžne so se izrekli že zdavnaj, pred sodnico Karmen Krajnc pa so se branili z molkom. Dva meseca kasneje se je nadaljevanja sojenja udeležil samo Žilarević, ostali pa so se odločili, da bodo na obravnavi sodelovali šele, ko bo sodišče zaslišalo vse priče. Tako so razmišljali zaradi predvidevanja, da bi priče, ki v policijski preiskavi niso prepoznale nobenega od njih, bile kar naenkrat prepričane, da so jih napadli ti, ki sedijo na zatožni klopi. Sodnica Karmen Krajnc nad predlogom ni bila navdušena, januarja 2020 pa to ni bil več njen problem, saj se je morala zaradi procesnega zapleta izločiti iz sojenja. Na takratno obravnavo je namreč k pričanju povabila brata in partnerico obdolženega Žilarevića, misleč, da bosta o dogajanju povedala vsaj toliko, kot sta v policijskem postopku, a se je zgodilo, da sta se pričanju proti svojemu bližnjemu odpovedala, do česar imata pravico. Ker se je sodnica že seznanila z njunima izjavama, danima policiji, se je s tem "okužila". Tako ji ni preostalo drugega, kakor da se iz postopka izloči.
Čigave sledi so našli na pokojnem
Kot rečeno, ima nekoč glavni osumljeni Vlado Bodiroža zdaj le še status oškodovanca. Tudi on je bil namreč poškodovan v pretepu, poleg podplutb po vsem telesu je utrpel še ureznino na roki. V začetku kazenskega postopka je proti skupini Mariborčanov vložil premoženjskopravni zahtevek v višini več tisoč evrov, januarja lani pa je presenetil in zahtevek umaknil. V postopku zoper peterico je pričal, da je bil tistega jutra dvakrat napaden. Ni pa vedel, ali so ga obakrat tepli isti ljudje iz skupine Mariborčanov. Prvič in drugič so se mu po njegovih besedah približali od zadaj in ga napadli z bočne strani. "Bilo je veliko ljudi, norišnica. Tudi če bi videl koga, ne vem, ali bi ga prepoznal," je rekel sodnici Karmen Krajnc. Pojasnil je, da je odšel na policijo šele, ko je izvedel, da je Mario Krnjić umrl, zato ga je tožilka vprašala, ali je med pretepom videl vsaj njega. Bodiroža je odkimal, tožilka pa se je čudila, kako to, če pa so bile na Krnjiću najdene njegove biološke sledi. "Težko vam jaz pojasnim, vendar če ima človek na hlačnicah moje biološke sledi, to najbrž pomeni, da me je brcal. Meni je logično, da če se kdo spravi nate in te pretepa, so biološke sledi povsod. To je moj odgovor," ji je odvrnil.
Naroki razpisani ob sredah
Kazenski spis proti peterici je sodišče nato dodelilo Sonji Krajnc, ker pa je med njenimi pripravami na postopek udarila epidemija, v posledici česar so se smela sodišča ukvarjati izključno z nujnimi zadevami, kot so denimo priporne, je bil vnovični zagon procesa zoper peterico za kar nekaj časa odložen. Pavzo za obdolžene je sodišče prekinilo minulo sredo. Na sodišče so prišli vsi in po pričakovanjih poskrbeli za reprizo predobravnavnega naroka izpred dveh let. Čeprav nobeden od njih ne zanika, da je 7. januarja 2018 v zgodnjih jutranjih urah res bil na prizorišču krvavega incidenta, svoje neposredne udeležbe v pretepu tudi v sredo ni priznal nihče. "Nikogar nisem udaril," so ponavljali eden za drugim in napovedali, da se do nadaljnjega ne bodo zagovarjali in da nimajo namena odgovarjati na nobena vprašanja. Proces se bo tako pričel z zaslišanjem prič, najprej vseh tistih, ki so v pretepu obveljali za oškodovance, vključno z nekoč glavnim osumljencem Bodirožo. "Videli se bomo vsako sredo," je napovedala sodnica, pri tem pa ni mislila le na priče, ampak tudi na obdolžene. Očitno obveščena o njihovi obrambni taktiki izpred dveh let, je dala peterici vedeti, da njihovo morebitno soglašanje s sojenjem v nenavzočnosti sodišča ne odveže obveznosti, da jih seznani s potekom sojenja in vsakim izvedenim dokazom. "Pripor in takšne zadeve gredo skozi," jih je posvarila na posledice, če bodo neupravičeno izostajali s sojenja.