Vesna Lovrec
Od sedmih Mariborčanov, ki jih je tožilka Mateja Artenjak v obtožnem predlogu obremenila kaznivega dejanja nasilništva, ker so po njenem prepričanju 7. januarja lani sodelovali v odmevnem brutalnem pretepu pred mariborsko tržnico, ki se je usodno končal za 25-letnega Maria Krnjića, sta krivdo priznala le prijatelja pokojnega Daniel Polše in Davor Hrgić. Prvi je bil obsojen na sedem mesecev zapora, kar lahko odsluži s 480 urami dela v družbeno korist, drugemu je sodnica Karmen Krajnc izrekla pogojno kazen pet mesecev in 15 dni zapora s preskusno dobo dveh let.
Sergej Mirjanić, Matej Grenko, Goran Mlakar, Darko Radović in Zoran Žilarević so na predobravnavnih narokih krivdo zanikali in se s tem odločili za sojenje. Na junijski obravnavi so se branili z molkom, na današnje nadaljevanje sojenja pa je prišel samo Žilarević, ki se edini brani brez odvetnika. Ostali so se odločili za posebno obrambno taktiko. "Predlagam, da se priče na obravnavo kliče skupaj, na isti dan. Obstaja namreč nevarnost, da bodo zapisniki obravnav krožili naokrog in se bodo pričanja tako lahko prilagajala. Moj klient ne bo hodil na obravnave, dokler vse priče ne bodo zaslišane. To bo naša taktika," je bil odkrit Mirjanićev zagovornik Ingmar Bloudek. Po njegovih besedah se Mirjanić strinja s sojenjem v nenavzočnosti. "Zapišite to, ne bo se pritožil, češ da ni bil seznanjen z dokazi," je bil odločen odvetnik, da bo svojemu klientu odsvetoval prihod na sodišče, dokler to ne bo zaslišalo vseh prič.
"Vemo, na koga bodo pokazali"
Obramba tako razmišlja zaradi predvidevanja, da bi priče, ki v policijski preiskavi niso prepoznale nobenega obdolženega, zdaj naenkrat bile z gotovostjo prepričane, da so jih napadli ti, ki sedijo na zatožni klopi. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) sicer določa, da se pri ugotavljanju, ali priča prepozna osebo, od nje najprej zahteva, da jo opiše, šele potem se ji oseba pokaže, in sicer skupaj z drugimi, njej neznanimi ljudmi. "Nisem še videl, da bi na glavni obravnavi opravili prepoznavo na način, kot določa ZKP," je bil skeptičen Bloudek in si predstavljal, kaj bi se zgodilo v sodni dvorani, če bi se priče, ki jih ima tožilstvo za oškodovance, srečale z obdolženci: "Na koga bodo pokazale ob prepoznavi? Na mene ne. Na vas, sodnica, tudi ne. Jasno jim bo tudi, kdo sta novinarka in novinar v sodni dvorani. Torej pokazale bodo na obdolžene." Sodnica se je nasmehnila in pripomnila, da prav zaradi tega (da bi se lahko opravila prepoznava po ZKP, op. p.) naj na obravnavo pridejo tudi obdolženi. A skepsa obrambe je prevelika, nobeden od odvetnikov ne verjame, da bi sodišče za izvedbo dokaza, kot je prepoznava, na zatožno klop poleg obdolženih posedlo naključne ljudi. "Izkustveno vsi vemo, kako potekajo obravnave. Vsi vejo, kakšen konstrukt ima tožilstvo, in rekli bodo, evo, ta je bil," je Bloudkovo teorijo podprl Radovićev zagovornik, odvetnik Mitja Hasaj, in spomnil na tretjo alinejo 29. člena ustave, ki določa, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Česa jih bremeni tožilstvo
Peterica, ki krivdo zanika, se je 7. januarja lani okoli 5.30 pripeljala po Koroški cesti, kjer jim je v neposredni bližini priljubljenega nočnega lokala Podroom pot zaprl avtomobil, v katerega se je vkrcavala celjska skupina. Mariborčani so jih najprej napadli verbalno, nato je besedni dvoboj prerasel v fizično obračunavanje. V pretep so se z bližnje ploščadi vključili še Daniel Polše, Davor Hrgić in nesrečni Mario Krnjić, ki je to odločitev plačal z življenjem. Obtožni predlog očita Mariborčanom, da so Celjane spravili v podrejeni položaj, saj so bili fizično močnejši in v številčni prednosti. Pri tem so se fizično lotili tudi dekleta v skupini napadenih, nekdo jo je s pestjo udaril v obraz. Dva oškodovanca sta v pretepu utrpela lažje telesne poškodbe.
Trhli očitki
In vprašanje je, ali se sploh bo. Kriminalisti so ga ovadili zaradi povzročitve posebno hude poškodbe, ki se je iztekla v smrt. Prepričani so, da je mlademu Krnjiću smrtne rane prizadejal z ostrim predmetom, ki pa ga niso nikoli našli. Tožilka Mateja Artenjak je ovadbi sledila in vložila zahtevo za uvedbo sodne preiskave. Okrožno sodišče v Mariboru je Bodirožo zaslišalo lanskega decembra in izdalo sklep o uvedbi preiskave, njegova zagovornica Maksimilijana Klinc Mlakar pa se je na sklep pritožila, zunajobravnavni senat je prepričala, da so očitki tožilstva preveč trhli, saj je senat sklep o uvedbi preiskave razveljavil. Po proučitvi primera je tožilstvo skladno z navodili sodnega senata umaknilo zahtevek za preiskavo, na Okrožno sodišče v Mariboru pa aprila letos vložilo predlog za opravo določenega preiskovalnega dejanja, postavitev izvedenca medicinske stroke. Ko bo izvedenec izdelal mnenje, ga bo tožilka proučila in se odločila, ali še sploh vztraja pri uvedbi preiskave zoper Bodirožo.
