Umor dr. Janka Jamnika: Novič lahko morilec - lahko pa tudi ni

Sodišče je končno dobilo avstrijsko izvedensko mnenje v primeru Novič. Na današnji obravnavi so ga prebrali, jutri bodo Avstrijce zaslišali
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tretja sodba Milku Noviču bi lahko bila že prihodnji teden, se pa sodišče ukvarja tudi s tem, kdaj zadeva zastara. Foto: Jaka GASAR/DNEVNIK
Jaka Gasar/dnevnik

Možno je oboje. Da je bil dr. Milko Novič tisti, ki je 16. decembra 2014 ustrelil direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Prav tako je možno, da ni bil; da so bili delci streljanja, ki so jih na njem našli 23 ur po umoru, že stari, torej posledica streljanja na strelišču kako leto prej. Tako bi lahko na kratko povzeli izvedensko mnenje treh avstrijskih strokovnjakov, ki ga je danes prebrala predsednica sodnega senata ljubljanskega okrožnega Sinja Božičnik. Jutri bodo trojico še zaslišali. Kako naprej, pa še ni jasno. Božičnikova je povedala, da za ponedeljek načrtuje zaključne govore, a jo je nato pooblaščenec žrtvine žene Miha Kunič opozoril na danes objavljeno sodbo ustavnega sodišča. "Sodišče je zadržalo tek roka iz 2. odstavka 91. člena kazenskega zakonika. Odločba se sicer nanaša na drug primer (generala Rupnika, op. avt.), a zadržanje velja za vse primere," je izjavil. Sporni člen govori o zastaranju primerov, kot je Novičev. Ker je bila njegova prva (obsodilna) sodba razveljavljena na vrhovnem sodišču, kazenski pregon zastara v dveh letih od razveljavitve. Če Kuničeva razlaga drži, Novičev pregon ne bi smel zastarati 27. decembra. Prav tako primera ne bi smeli več obravnavati kot nujnega in obravnav v času epidemije ne bi smeli razpisovati. Božičnikova se do tega še ni opredelila.

Kot smo že pisali, so na Novičevih rokah, laseh in jakni 23 ur po umoru našli ostanke streljanja, tako imenovane GSR-delce. Sam trdi, da se je z njimi kontaminiral na strelišču v Gameljnah, kjer je nazadnje streljal kako leto pred umorom. Sicer ne v jakni, jo je pa dal na polico v bližini. Prav tako je takrat iz košev jemal različne prazne tulce in jih dajal v žepe jakne. To oblačilo je kasneje še nosil, prav tako ga je imel na sebi, ko je po umoru šel na policijo na odvzem sledi. Pravi, da je takrat dal roke v žepe, potem pa se z rokami dotikal še las.

​Obramba je zadovoljna

Avstrijski izvedenci so naredili več poizkusov različnih situacij. Na primer, da je strelec samo stal ali da je po strelih stopil v oblak GSR-delcev. Da si je po streljanju umil roke ali ne. Simulirali so tudi stik rok s tulci v žepih in se potem dotikali las. Vendar do kakih zelo konkretnih oziroma izključujočih odgovorov niso prišli. Na vprašanje, ali bi bil Novič lahko strelec, je bil odgovor pritrdilen. Prav tako tudi na vprašanje, ali so delci streljanja, ki so jih našli na njem, lahko s strelišča. "Nobene od hipotez ni mogoče izključiti," so zapisali.

"Obramba je z mnenjem zadovoljna. V bistvenem je enako kot prejšnje, nemško. S tem da so Avstrijci opravili celo preizkuse. Ne gre torej le za teorijo, kontaminacijo je praksa v celoti potrdila. Toliko izvedencev je že dalo mnenje, toliko črnila je bilo že prelitega, in moramo reči, da je slovenski izvedenec v svojih stališčih ostal osamljen," je bila zagovornica Monika Poje po obravnavi kritična do izvedenca za balistiko Franca Sabliča. Ki, kakor je znano, možnost kontaminacije, kot jo navaja Novič, zavrača.

Zadovoljno tudi tožilstvo

"Izvedensko mnenje med drugim navaja, da so delci v tulcu s kraja kaznivega dejanja in delci iz žepa Novičeve jakne enake sestave. Ugotavlja tudi, da so nekateri delci z jakne enaki delcem, najdenim na kraju umora. Res pa je, da nato vse skupaj omili, češ da zaradi majhnega števila delcev tega kot statistično ni mogoče zatrjevati," pa je izjavila Blanka Žgajnar s specializiranega državnega tožilstva. Ki prav tako pravi, da je z mnenjem zadovoljna.

Žgajnarjeva je bila sicer že na začetku glavne obravnave kritična, ker je slovenski prevod izvedenskega mnenja (70 strani plus priloge) dobila šele prejšnji večer. Avstrijskega originala, tako bi lahko preverila točnost prevoda, pa še vedno ne. Zaradi kratkega roka je bila kvalitetna priprava na zaslišanje izvedencev po njenem onemogočena. Zagovornik Žiga Podobnik je ugovarjal, češ da so po šestletnem sojenju s tematiko že dobro seznanjeni. In da tožilstvo očitno teži k zavlačevanju postopka, kar je nedopustno, saj bi moralo stremeti k zaključku še pred zastaranjem. "Skrajno neprimerno je, da obramba očita tožilstvu zavlačevanje, potem ko je popolnoma neselektivno predlagala zaslišanje vseh prič, mislim, da jih je bilo 41, a za večino ni imela nobenih vprašanj," mu ni ostala dolžna tožilka.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta