Višji sodniki so pritožbe obrambe Luke Vlaovića zavrnili kot neutemeljene.
Skoraj dva meseca je trajalo, da je postala znana odločitev celjskih višjih sodnikov, ki so 26. novembra lani na javni pritožbeni seji obravnavali pritožbo obrambe Luke Vlaovića, junija lani obsojenega na 23 let zapora zaradi dveh poskusov umora. Ženo Nino S. in svojo štiriletno hčerko je poskušal 6. oktobra 2020 v stanovanju na Trnoveljski cesti v Celju umoriti na način, da jima je v krofe podtaknil pomirjevalo Lorazepan. Poleg dveh poskusov umora je bil obsojen tudi zaradi groženj, ki jih je izrekel tastu Alešu M. Na celjskem tožilstvu so za Večer potrdili, da so že prejeli odločitev Višjega sodišča v Celju in da je tamkajšnji senat sodnikov prvostopenjsko sodbo in z njo izrečeno kazen na 23 let zapora potrdil. Obrazložitev, zakaj so zavrnili pritožbi obeh Vlaovićevih zagovornikov, Dušana Tanka in Žige Podobnika, so višji sodniki napisali na 71 straneh.
Pričakovati je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Kazen na 23 let zapora je zdaj pravnomočna. Pričakovati je, da bo odvetnik Podobnik, ki sodbe še ni prejel, pravnomočno odločitev poskušal zrušiti z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Med svojo predstavitvijo pritožbe na višjem sodišču je namreč dejal, da pričakuje, da bo ta zadeva svoj dokončni epilog dočakala na vrhovnem sodišču. Ne glede na to, ali bo to storil, pa čaka Vlaovića znova prestajanje kazni v zaporu na Dobu, kjer je že bil pred leti zaradi poskusa uboja partnerja svojega nekdanjega dekleta. Vlaović je bil sicer v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti od 7. oktobra 2020, ko so ga tudi aretirali.
Tožilstvo je Vlaovića v obtožnici obremenilo, da je ženo in otroka poskušal omamiti z namenom, da bi se, potem ko sta odšli od njega, na poti domov z avtomobilom ponesrečili. Nini S. je med vožnjo res postalo slabo. Bila je vsa omotična, a je po srečnem naključju varno pripeljala do doma svojih staršev v središču Celja. Ti so takoj poklicali policijo, oškodovanki pa sta bili odpeljani na urgenco, kjer sta čez noč ostali na opazovanju. Po prepričanju tožilstva je bila povod za ravnanje obtoženega okoliščina, da je Nina S. na sodišče vložila zahtevo, da se stiki med štiriletno hčerko in njenim očetom Vlaovićem izvajajo pod nadzorom centra za socialno delo. S tem so se strinjali tudi sodniki na obeh stopnjah sojenja.
Na višino kazni, izrečeno že na prvi stopnji, ki so ji sedaj v celoti prikimali tudi višji sodniki, je vplivalo še dejstvo, da je bil Vlaović v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi krvnega delikta. Poskušal je namreč ubiti partnerja svojega nekdanjega dekleta, za kar pa ga je doletela zgolj štiriletna zaporna kazen.
Pritožil se je tudi Vlaović sam
Kot smo že poročali, se je odvetnik Tanko zoper prvostopenjsko sodbo pritožil iz vseh razlogov. Prepričan je bil, da je Okrožno sodišče v Celju v postopku zoper Vlaovića bistveno kršilo določbe kazenskega postopka in kazenskega zakonika, da je nepopolno ali zmotno ugotovilo dejansko stanje in da je izrečena kazen previsoka. Odvetnik je v pritožbi zatrjeval, da obdolženec očitanega ni storil iz maščevanja in da dokazni postopek ni potrdil objektivne krivde za njegovo početje. A se višji sodniki s tem niso strinjali. Prav tako niso pritrdili advokatu Podobniku, ki je vztrajal, da tožilstvo na sojenju ni dokazalo zatrjevanega motiva in tega, da je obdolženi oškodovankama pomirjevalo namerno podtaknil. Zoper sodbo se je pritožil tudi Vlaović sam. V pritožbi je obtožnico označil ne le za absurdno, pač pa tudi za groteskno, in zatrjeval, da je v postopku izključno zaradi svoje preteklosti (poskusa uboja). A kot rečeno, so višji sodniki vse pritožbe zavrnili in sledili predlogu tožilstva, da naj se prvostopenjska sodba potrdi in z njo kazen na 23 let zapora.