Policija na vprašanje, kaj je bil motiv za torkovo tragedijo v Grosupljem, ko je 44-letni R. M. ustrelil nosečo 27-letno N. O. M., še zmeraj odgovarja, da motiv še ni znan. Ženska je zaradi strelnih ran umrla, umrl je tudi nerojeni otrok, storilec pa je po dejanju storil samomor. Nekateri mediji so sicer po tragediji poročali, da naj bi bila storilec in žrtev nekdanja partnerja, a po neuradnih informacijah naj bi bila 27-letnica in 44-letnik zgolj znanca, moški pa naj bi bil žensko že dalj časa zalezoval. R. M. naj bi bil žrtev spoznal v nekem lokalu v Ivančni Gorici, kjer je dekle delalo kot natakarica. Domišljal si je, da bosta par, njegova obsedenost z dekletom naj bi se bila z leti stopnjevala, nato pa naj bi bil izvedel, da je noseča in da s partnerjem v Stični, v bližini njegovega doma, gradita hišo ter načrtujeta poroko. Po naših podatkih naj bi bil strelec pred nekaj leti nadlegoval tudi starejšo sestro torkove žrtve. Sedemindvajsetletnica se za to, da bi zalezovanje prijavila policiji, ni odločila, saj mu menda ni želela nakopati težav.
Kaznivo dejanje šele slabih pet let
Zalezovanje kot kaznivo dejanje smo uzakonili šele z novelo kazenskega zakonika novembra 2015. Pred sprejetjem te novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je bilo izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu), v členu, ki je govoril o nasilju v družini.
Zalezovanje kot kaznivo dejanje
Kazenski zakonik določa, da se tisti, ki koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
Pregon za to dejanje se začne samo na predlog oškodovanca.
Veliko ovadb zavrženih, veliko tudi umikov predloga za pregon
Glede na podatke statističnega urada, ki se tičejo poti ovadb preko tožilstva na sodišče, je tožilstvo v letu 2017 odločilo v 92 primerih - zavrglo je 70 ovadb, vložilo eno neposredno obtožnico in 20 obtožnih predlogov. Največ ovadb tožilstvo zavrne, ker za dejanje bodisi ne obstaja sum bodisi ni znakov kaznivega dejanja, pogosto pa se zgodi, da žrtev umakne podani predlog za pregon. V letu 2017 se je slednje zgodilo v enajstih primerih, leta 2018 pa v dvanajstih primerih. V tem letu je sicer tožilstvo odločalo o 107 primerih zalezovanja, ovadbo pa zavrglo v 72 primerih. Obtožne predloge je vložilo v 35 primerih.
Ženska, ki je v torek umrla zaradi strelnih ran, ki ji jih je prizadejal 44-letni napadalec, zalezovanja ni prijavila policiji. Policija pa vsa leta opozarja, da je zalezovanje treba prijaviti. Čeprav okolica tako početje večkrat obravnava kot neškodljivo, pa je za žrtev vsaj neprijetno. Ravnanja zalezovalca se s časom stopnjujejo in razmišljanje, da se bo čez čas zadeva umirila, je napačno, dodajajo na policiji.
Kaj sploh je zalezovanje? Gre za vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, nadlegovanje, sledenje žrtvi … Storilec lahko žrtev nadleguje osebno, po telefonu, s pošiljanjem SMS-sporočil, pisem, daril, drugih predmetov, s čakanjem pred stanovanjem, pred službo, s poškodovanjem premoženja, nadlegovanjem bližnjih oseb žrtve, s širjenjem govoric o žrtvi ... Storilec lahko žrtvi direktno ali indirektno grozi, jo čustveno izsiljuje (na primer s samomorom). Žrtev zaradi zalezovanja doživlja strah, občutke nemoči, občutke krivde, počuti se ogroženo, pogosti so simptomi depresivnosti, motnje spanja.
Nasveti policije za žrtve zalezovanja
• Grožnje storilca prijavite policiji.
• Beležite si storilčeve grožnje, klice, sporočila, dogodke oziroma vse v zvezi z zalezovanjem.
• Zamenjajte telefonsko številko in je ne objavite v telefonskem imeniku, a hkrati ohranite staro številko (na katero kliče zalezovalec), ki naj bo preusmerjena na telefonski odzivnik.
• Začnite uporabljati nov elektronski naslov. Starega ohranite, a ga ne uporabljajte.
• Če se preselite, ne objavite svojega domačega naslova, uporabljajte poštni predal.
• Zagotovite si hišni alarm.
• Ne pregovarjajte se s storilcem. Ne pogajajte se z njim. Razumski argumenti zanj niso pomembni in nimajo nobene teže pri preprečevanju njegovega vedenja.
• Čim bolj omejite vse kontakte z zalezovalcem. Kakršenkoli kontakt s storilcem še poslabša situacijo.
• Zagotovite si pomoč in podporo družine in prijateljev. Povejte jim, kaj se vam dogaja.
Najpogosteje nekdanji zavrnjeni partnerji
Zaradi zalezovanja obsojen tudi sodnik
