Zapori in koronavirus: Kako poskušajo zaprtim olajšati bivanje za rešetkami?

Zaradi nevarnosti z okužbo s koronavirusom je bilo v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora 99 zapornikom prekinjeno prestajanje zaporne kazni, 42 pa so jih predčasno odpustili. Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je to lahko storila na podlagi interventnega zakona, ki velja od 24. oktobra letos. V URSIKS si prizadevajo za ohranjanje in zaščito zdravja zaprtih in zaposlenih v zaporih, zato redno spremljajo epidemiološke razmere v državi in v posameznih lokalnih skupnostih. V sodelovanju z zdravstveno stroko izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Število okuženih v zaporih se zmanjšuje

Kljub ukrepom pa so se v nekaterih zaporih ljudje okužili s koronavirusom, pojasnjujejo na URSIKS. "Trenutno beležimo 14 primerov aktivne okužbe s koronavirusom pri zaposlenih (na petih različnih lokacijah zavodov) in en primer okužbe pri obsojencu (v oddelku Murska Sobota). V zavodih, kjer so se okužili zaporniki, se izvajajo vsi protokoli v skladu z navodili epidemiologa oziroma zdravnika zdravstvenega doma, ki na primarni ravni zagotavlja zdravstveno oskrbo v zaporu. Vse okužene so namestili v poseben prostor, namenjen izolaciji, v karanteni so tudi zaporniki, ki so bili v stiku z okuženimi. Od pojava prvih okužb v zavodih pri zaposlenih in zaprtih imamo že ozdravljene posameznike, pri vseh je koronavirusna bolezen potekala brez zapletov. Število primerov aktivih okužb pa se od prvih primerov v oktobru zmanjšuje," dodajajo na URSIKS.

Kljub prezasedenosti zaporov so URSIKS glede okuženih v zaporih zelo koristile dobre izkušnje iz prvega vala epidemije in tedaj sprejetih ukrepov, zato so tudi v drugem valu epidemije postopali podobno. "Na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 (tako imenovani PKP5) so bili sprejeti ukrepi za sproščanje prezasedenosti zaporov, kot so prekinitev zaporne kazni, predčasen odpust s prestajanja kazni zapora, poleg tega sodišča obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni. Podobne ukrepe za zmanjšanje prezasedenih zaporskih kapacitet so med epidemijo sprejele tudi nekatere druge države članice Sveta Evrope. Slednji je pred kratkim objavil poročilo o razmerah v zaporih v času širjenja koronavirusa, v katerem posebej izpostavlja Slovenijo kot edino državo, ki je ob prvem valu epidemije do 15. junija letos vse obsojence, ki so bili na začasni prekinitvi prestajanja zaporne kazni, že pozvala na nadaljnje prestajanje kazni," pravijo na URSIKS.

​Zelo pomembna je komunikacija z zunanjim svetom

Kako je z obiski in delom zapornikov, nas je zanimalo. Na URSIKS odgovarjajo: "Ob poslabšanju epidemiološke slike se sproti presojajo tudi ukrepi, vezani na obiske v zavodih. Trenutno se obiski izvajajo z omejitvami (obvezno nošenje maske, zmanjšanje števila obiskovalcev ob obisku na eno osebo, obiski za stekleno pregrado), na nekaterih lokacijah zavodov pa do preklica obiskov ni. Zaprte za ohranjanje stikov z zunanjim svetom spodbujamo k dopisovanju in telefonskim stikom, za kar smo zagotovili telefonske vrednostne kartice. V skladu z možnostmi in po vnaprej določenih postopkih je v okviru pilotnega projekta v uporabi tudi možnost video telefonskih klicev, s katerimi zaprtim olajšamo stike s svojci in prispevamo h krepitvi socialnih vezi." Takšne možnosti so imele nekatere evropske države že ob prvem valu epidemije. ​Glede dela zapornikov pa na URSIKS dodajajo: "Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb v določeni meri posegajo tudi v organizacijo delovanja zapora. Da se čim bolj zniža tveganje za okužbo, so nekatere aktivnosti v tem času omejene oziroma spremenjene (obiski, izobraževanja, zunajzavodske ugodnosti, delo zaprtih, deljenje obrokov hrane in drugo). V zavodih, kjer je mogoče delovni proces izpeljati ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in sprejetih ukrepov, se delo zaprtih izvaja tudi v času epidemije. V vseh zavodih pa se nemoteno izvajajo tudi vsa nujna dela, ki so potrebna za nemoteno delovanje zavoda, kot so na primer dela v kuhinji, pralnici in drugo."

​Več gibanja na prostem, boljša hrana in več branja

​Nujne omejitve zaradi nevarnosti z okužbo s koronavirusom občutijo tudi zaporniki. Zato se zaposleni še več pogovarjajo z njimi in jim pomagajo razreševati osebne stiske. "Bivanje zaprtih v vseh zavodih skušamo zapolniti tudi z različnimi dodatnimi koristnimi vsebinami. Med drugim smo v zavodu Dob, kjer so se pojavile prve okužbe med zaprtimi, povečali možnost bivanja na prostem in uporabo športne sobe, razdelili smo telefonske kartice za stike s svojci in dodatno omogočili uporabo družabnih iger. Obsojenci dobijo več čaja, hrani dodamo več živili, ki vsebujejo vitamina C in D, tisti v karanteni dobijo ob obrokih več sadja," dodajajo v URSIKS. Zaporniki lahko tudi več berejo, ob sodelovanju z javno agencijo za knjigo so v zaporih nabavili več novih knjig. Zaprtim poskušajo ponuditi različne družabne igre, kmalu pa bodo začeli izvajati tudi literarni, likovni in video natečaj o preživljanju časa v zaporu v obdobju epidemije. Zapornikom bodo ponudili tudi možnost sodelovanja na predavanjih, ki bodo potekala prek internetnih povezav in se bodo nanašala na teme, kot so čustva, komunikacija, soočanje s preteklostjo, zastavljanje ciljev, obvladovanje konfliktov, razvijanje socialnega čuta in drugo. "Omenjene vsebine se nudijo obsojencem sicer že med prestajanjem kazni zapora in jim pomagajo pri lažjem socialnem vključevanju po prestani kazni. Naše osnovno poslanstvo namreč je, da zagotavljamo izvrševanje kazenskih sankcij in možnost resocializacije zaprtih v družbo ter da za družbo, zaprte in zaposlene zagotavljamo varne zapore. Poleg tega pa skrbimo tudi za zaposlene, ki svoje delo zavzeto in predano opravljajo 24 ur na dan sedem dni v tednu," še dodajajo na URSIKS.