Vesna Lovrec
Šestindvajset let je minilo od odmevnega umora v Beogradu, kjer je Radovan Joksić v stanovanju v Fruškogorski ulici umoril tri mlade ljudi. S pištolo Škorpijon je ustrelil 37-letnega podjetnika Nebojšo Salatića, njegovo 23-letno partnerico Slavico Kovačević in 17-letnega nečaka. Dejanje je priznal in bil v Srbiji obsojen na najvišjo možno kazen: najprej dosmrtni zapor, s spremembo zakonodaje pa na 40 let zapora. Že ob prijetju leta 1995 je Joksić razkril, da dejanja ni izpeljal sam. K podjetniku je prišel denar terjat skupaj z več pajdaši, glavni med njimi pa je bil po njegovih besedah Alexander Žlender. Joksić ga je obremenil, da ga je k trojnemu umoru napeljal on, ko ga je nadrl: "Kaj čakaš? Streljaj. Mrtva usta ne govorijo." Zaradi te trditve in drugih dokazov, ki so jih zbrali srbski preiskovalci, se je primer veliko let kasneje razširil v Slovenijo. Žlendra, zoper katerega je bila razpisana mednarodna tiralica, so namreč leta 2011 izsledili v Bistrici ob Dravi in mu odvzeli prostost. Srbi so zahtevali njegovo izročitev, a ga Slovenija ni predala, ker je naš državljan.
V ponovljenem sojenju 15 let zapora
Je pa mariborsko tožilstvo srbskim organom predlagalo, da lahko kazenski pregon zoper osumljenega napeljevanja k umoru prevzame Slovenija, kar se je tudi zgodilo. Obtožnica zoper Žlendra je postala pravnomočna julija 2013, v Mariboru so mu pričeli soditi marca 2014, pet let in pol kasneje pa primer še ni dobil pravnomočnega epiloga. V prvem sojenju je Žlendru sodila sodnica Tanja Rot. Čeprav obtoženemu ni verjela, da ga v času umora sploh ni bilo več v Srbiji, ker je že pred tem dezertiral iz vojske in pobegnil v Slovenijo, ga je obtožbe oprostila. Sodnica tudi ni dvomila, da je bil Žlender prisoten pri trojnem umoru. Vendar v postopku je ključno vprašanje, kaj je bil motiv in ali je Žlender res Joksiću rekel, naj trojico postreli. "Po vsem tem, kar je v obširnem kazenskem spisu, sodišče ni prepričano o tem. Od dogodka je minilo 22 let, na podlagi tako pomanjkljivih dokazov obstaja upravičen dvom o očitanem v obtožbi," je na izreku sodbe novembra 2015 dejala Rotova. In ker je v dvomu treba oprostiti, je Žlendra oprostila. A sodba ni obstala. Višji sodniki so ugodili pritožbi tožilca Darka Simoniča in primer vrnili na prvo stopnjo, pred novo sodnico. Ponovljeno sojenje je na okrožnem sodišču v Mariboru prevzela sodnica Andreja Lukeš in bila po izvedenem dokaznem postopku povsem prepričana o obtoženčevi krivdi. Ni namreč našla razloga, zakaj bi morilec Joksić, ki v Srbiji že dolgo prestaja najvišjo možno kazen, zdaj kogarkoli po krivem obremenjeval. Zaradi napeljevanja k trojnemu umoru je Alexandra Žlendra marca letos obsodila na 15 let zapora.
Kaj je povedal morilec
Poročali smo, da je Radovan Joksić na sojenju zoper Alexandra Žlendra pričal po videokonferenci, saj so srbski pravosodni organi ocenili, da bi bilo preveč tvegano, če bi morilca iz Srbije na pričanje vozili v Slovenijo. "V hišo nas je šlo pet, oni trije (žrtve, op. p.), jaz in Žlender. V dnevni sobi sem sedel na usnjeno sedežno in jim rekel, naj se uležejo na tla. Saša (Alexander Žlender, op. p.) je šel takrat v spalnico, ko je prišel iz nje, pa mi je rekel 'streljaj, kaj čakaš, mrtva usta ne govorijo'," je o grozljivem zločinu izpovedal Joksić in pripomnil, da je izpadel navadna marioneta: "Izvršil sem ukaz kot vojak, navajen sem bil tega, malo pred tem sem prišel z bojišča." Ker je med pričanjem večkrat ponovil, da je leta 1995, ko so ga prijeli, marsikaj rekel zaradi "policijske torture", ga je tožilec direktno vprašal, pod kakšnimi pogoji priča zdaj na sojenju Žlendru in ali je vse, kar je povedal tokrat, res. "Vse je resnica in moja izjava ni bila podana pod nobeno grožnjo," je Joksić obremenil Žlendra in dodal, da nima razloga nikogar po krivem obremenjevati, saj je bil obsojen pred več kot dvajsetimi leti in tega nič več ne more spremeniti.
Vprašal, ali mora takoj v zapor
Žlender, ki si je v preteklosti v sodni dvorani privoščil več incidentov, zmerjal sodnico in celo grozil tožilcu, je obsodilno sodbo prenesel mirno, bil pa je vidno zmeden. Ko je zapuščal sodno dvorano, je pri novinarjih preveril, ali mora počakati na koga, da ga pelje za rešetke. Ker je Lukeševa zavrnila tožilčev predlog, naj sodišče za Žlendra odredi pripor, mu tega seveda ni bilo treba. Njegov odvetnik Franci Košar je še isti dan napovedal, da bo vložil pritožbo na višje sodišče. "Glede na to, da je edini dokaz, na katerem temelji obsodba, izpoved storilca (Radovana Joksića, op. p.) in da ni prav nobenega drugega dokaza, ki bi kazal na to, da je bil obdolženi Žlender tistega dne v stanovanju žrtev, je po našem mnenju obsodba neutemeljena," je medijem izjavil Košar. Nepravnomočne sodbe se je odvetnik lotil z vsemi pritožbenimi razlogi in dosegel njeno razveljavitev, še preden se je višje sodišče poglobilo v sleherni dokaz. Senat višjih sodnikov je namreč pritrdil Košarju, da je treba sodbo razveljaviti že zato, ker je zaradi nejasnosti in nasprotij v izreku sodbe podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Lukeševa je presodila, da je Žlender svojega pajdaša k trojnemu umoru iz koristoljubja napeljal z namenom, da ju žrtve ne bi mogle izdati, da sta jih oropala. Vendar je bilo v sodbi nerazumljivo pojasnjeno, da so bili pokojni ustreljeni zato, da ne bi mogli spregovoriti o kaznivem dejanju, ki sta ga obdolžena deloma že izvršila. V nadaljevanju je okrožno sodišče zaključilo, da sta storilca dejanje nadaljevala oziroma dokončala, ko sta skupaj preiskala stanovanje in pokojnike ter jim vzela zanju vredne stvari. "Višje sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi torej ni šlo za prikrivanje kaznivega dejanja, ker bi prikrito kaznivo dejanje moralo biti v celoti dokončano pred kaznivim dejanjem umora, ne pa med njegovim izvrševanjem," je o razlogih za razveljavitev sodbe Večeru pojasnil vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič. Ker nista obveljali niti oprostilna niti obsodilna sodba, bo sodišče pet let in pol po tem, ko je prvič sedel na zatožno klop, moralo za Alexandra Žlendra odpreti že tretji krog sojenja.
