Petra Vidali
Eden od vsebinskih fokusov dodatnega programa letošnjega Borštnikovega srečanja je gledališka fotografija. V Umetnostni galeriji Maribor je bila v četrtek otvoritev razstave fotografij Damjana Švarca, enega osrednjih avtorjev te zvrsti v Sloveniji. Delal je za SLG Celje, Prešernovo gledališče Kranj in Dramo SNG Maribor, njegove gledališke "storitve" so celostne, od tega, kar večina razume kot gledališko fotografijo, torej fotografskega dokumentiranja gledališke predstave, do fotografij za promocijo, se pravi od fotografskih portretov igralk in igralcev do fotografij za gledališke plakate. "Švarc se gledališke fotografije loteva poglobljeno. Študira dramsko predlogo, se posvetuje z režiserjem_ko, preštudira analitično gradivo za gledališki list, spremlja proces vaj, išče stično točko med dramskim ali uprizoritvenim bistvom in likovnimi možnostmi, ki jih ponuja fotografija. Njegova estetika je posebna. Z izčiščenostjo, brez odvečnih elementov, s prepoznavnim pastelno zamolklim koloritom ali črno-belim kontrastom, z izjemnim občutkom za kompozicijo, naj je ta dinamična ali statična, je do potankosti izpilil svoj fotografski rokopis," je zapisala kustosinja razstave, dramaturginja in umetnostna zgodovinarka Alja Predan.
Na ogled so fotografije za vizualno komuniciranje predstav SNG Maribor. Gre torej na fotografije, ki smo jih videli na plakatih in niso fotografije z vaj oziroma iz predstave, ne stage photography, temveč staged photography. Ob tem so v vitrinah na ogled tudi dokumentarne fotografije procesa in okoliščin fotografskega iskanja in fotografske seanse.
Tone Stojko je osrednje ime slovenske gledališke fotografije. S fotoaparatom je v gledališče vstopil z Dušanom Jovanovićem - njemu je tudi posvetil tokratno razstavo - leta 1969, s Pupilijo, in po petinpetdesetih letih ga še zmeraj kdaj vidimo tudi gledalci, ko stoji za kamero in snema predstavo. Izbori iz njegovega fascinantnega opusa so bil na ogled večkrat, tokratnega, ki je na ogled v Medetaži SNG Maribor, je ob sodelovanju avtorja pripravila kustosinja Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI tudi hrani njegov opus) Tea Rogelj. Razstavljenim fotografijam se pridružuje elektronska knjiga - četudi vzamemo iz vsake predstave samo eno fotografijo, bi bila tiskana knjiga predebela. Elektronska knjiga bo brezplačno dostopna na spletni strani inštituta.
Po otvoritvi Stojkove razstave se je s Stojkom in Švarcem pogovarjala kustosinja Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga. Ker je kmalu sledila otvoritvena predstava festivala, sta se fotografa komaj lahko razgovorila. Njuni razmisleki o transformacijah obeh medijev in pogojev ustvarjanja (četudi se je Švarc ravno rodil, ko je Stojko fotografiral pupulčke, sta oba še delala s filmom in razvijanjem fotografij v temnicah in takrat, ko so bile še posebne fotografske vaje in so bile predstave končane nekaj dni pred premiero) so bili dragoceni in bi jim veljalo nameniti več časa. Dobro je bilo tudi poslušati njune analize izbranih fotografij.
V preddverju Kazinske dvorane pa je na ogled razstava fotografij Boštjana Laha, na kateri se prepričljivo razkriva nemoteno zakulisje, ki poganja Borštnikovo srečanje.
