Petra Vidali
Iskanja odgovora na naslovno vprašanje smo se lotili po tem, ko smo o slabem obisku knjižnic slišali govoriti knjižničarke in ko smo izkušnje delili z drugimi člani knjižnic. Objavljamo izjave z analizo stanja in perspektiv, ki so jih pripravile knjižnice, združenje knjižnic in nekatere knjižničarke.
Virus se je zalezel tudi na področje pridobivanja novih knjig
"Zaradi vsega naštetega se uporabniki namesto sproščenega pohajanja po knjižnici, iskanja gradiva, branja revij in časopisov, študija v knjižničnih prostorih, uporabe knjižnice kot socialnega prostora … pogosto (ne pa tudi raje) odločajo knjižnično gradivo naročiti po telefonu, knjižničarji ga pripravijo in uporabniki ga ob obisku samo prevzamejo ter se v knjižnici ne zadržujejo. Seveda je na razpolago tudi različno e-gradivo, ki pa tudi ni povezano z obiskom knjižnice.
Bojazen, da naši uporabniki ne bi našli več poti v knjižnico, je odveč
"To je torej na prvi pogled pokoronska podoba knjižnic in možnosti uporabljanja njihovih storitev," nadaljuje Vesna Horžen. "Če pa pogledamo bolj natančno, pa je glede na našteta dejstva oziroma glede na posebne razmere, ki jih povzroča virus, uporaba knjižnic optimalna (v primerjavi z drugimi področji kulture). Na podlagi podatkov nekaterih knjižnic, ki smo jih v tem trenutku pridobili, je obisk (največkrat zaradi izposoje ali vračila gradiva) v knjižnicah v maju, juniju in juliju 2020 primerljiv z lanskim obiskom v tem obdobju (govorimo izključno o obisku zaradi izposoje gradiva), nekoliko nižja pa je izposoja gradiva in znaša od ca. 60 do 75 odstotkov lanske izposoje, kar gre predvsem na račun prvega meseca odprtosti knjižnic, to je maja, ko so uporabniki gradivo predvsem vračali in so si ga zaradi omejitev izposojali bolj zadržano. Knjižnice ob upoštevanju omejitev NIJZ kljub temu ponujajo veliko domiselnih storitev, ki spodbujajo branje: bralne značke za otroke in odrasle, bralne sezname in bralna presenečenja, nekatere, ki imajo to možnost, organizirajo različne prireditve (literarne v sodelovanju z založbami, filmske in glasbene) na prostem, kvize in razstave, virtualne literarne dogodke, srečanja bralnih klubov, z gradivom oskrbujejo kopališča in druge turistične točke … Ker ni prireditev v knjižnicah, ker ni šolskih skupin ter bibliopedagoških dejavnosti ter se omejeno uporablja čitalnice, pa je seveda običajni vrvež manjši, kot je bil pred epidemijo. Obisk zaradi izposoje gradiva, ki je v veliko primerih krajši, kot je bilo to običajno, pa je na enaki ravni kot v takšnem obdobju lani.
Knjižnice ves čas, ko življenje kroji virus, iščejo rešitve, kako delovati v spremenjenih razmerah. Iskanje novih poti, ki jih že dolgo narekujejo nove potrebe uporabnikov, je v knjižnicah pravzaprav stalnica. Bojazen, da naši uporabniki ne bi našli več poti v knjižnico, je odveč. Številke ne povedo vsega, čas 'višje, hitreje, močneje' se izteka. Vedno bolj gre za vprašanje 'kako' in ne več 'koliko'. In tega se v knjižnicah veselimo."
Spremenile so se navade in najbrž tudi prioritete
Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice, pravi: "V Mariborski knjižnici se po ponovnem zagonu in postopni normalizaciji dela srečujemo z upadom obiskov v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Na to zagotovo vpliva več dejavnikov. V času epidemije in zaprtosti knjižnic so se spremenile navade ljudi in najbrž tudi prioritete. Strožji ukrepi takoj po ponovnem odprtju v maju, ko je izposoja potekala brez možnosti vstopanja v knjižnico in smo morali knjige karantenizirati, zagotovo niso pripomogli k masovnemu obisku in navdušenemu vračanju v knjižnico.
Za zdaj ugotavljamo, da vendarle vse več ljudi zaupa v varno obiskovanje knjižnice. Zelo dosledno spoštujejo potrebne ukrepe, torej vstopanje z masko, razkuževanje rok, varno razdaljo. V juniju smo tudi že izpeljali nekaj dogodkov na prostem, na katerih ni bilo nobenega osipa v primerjavi s tistimi pred korono. Zagotovo pa so ljudje, ki se bolj bojijo okužb in svoje aktivnosti še vedno omejujejo na najnujnejše."
Brez težav do 4. knjige Neapeljskega cikla
Bralka, članica Mariborske knjižnice, pravi: "Res je čudno, v tem počitniškem koronačasu bi bralec, ki si že leta, desetletja izposoja knjige v potujoči knjižnici, pričakoval, da bo gneča zanje, sploh za priljubljene naslove, še večja, čakalne vrste daljše. S korono se je namreč tako ali drugače podaljšal čas knjižne izposoje, prav tako vrnjene knjige zaradi covid-19 pravil niso mogle kmalu na police. Pa sem si v bibliobusu junija lahko izposodila prav vse, kar sem zapisala na svoj seznam počitniškega branja. Pa je bilo med temi knjigami kar nekaj letošnjih knjižnih novosti, nekaj naslovov, ki mi jih prej nikakor ni uspelo dobiti, nekaj pa knjig, ki jih želijo prebrati mnogi." Druga bralka pritrdi: "V prejšnjih letih so bile popularnejše knjige in knjige za počitniško branje (na primer kriminalke Joa Nesboja) v rotovški in taborski knjižnici izposojene in tudi večkrat rezervirane. Letos sem konec junija vse knjige dobila na Rotovžu, celo 4. knjigo Neapeljskega cikla Ferrantejeve, O izgubljeni deklici."
Za zbranost, zamaknjenost in bližine
Maja Logar, knjižničarka v Pionirski knjižnici Maribor, pravi: "Še nekoliko bolj kot pri odraslih je skrb zbujajoče pokoronsko upadanje uporabe knjižnic pri mladih bralcih, čeprav se izposoja gradiva zanje v primerjavi z njihovim obiskom ni povsem sorazmerno zmanjšala in še vedno govori v prid potrebe in želje po prisotnosti knjig za otroke in mladostnike. Botrujeta ji dve razlagi: da si v novih okoliščinah ob enem obisku tudi knjige za svoje otroke izposodijo njihovi družinski člani in da otroci sami ali s svojimi spremljevalci knjižnico obiskujejo redkeje in si takrat izposodijo več knjig hkrati. Veliko bojazni je pri uporabnikih še posebej zaznati ob izposoji iger in igrač v Igroteki Pionirske knjižnice Nova vas. Vendar je za njihovo čiščenje in razkuževanje brezhibno poskrbljeno.
Kot da bi mi eno oko zalepili
Jelka Kos, knjižničarka v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, opaža, da je v knjižnici bolj umirjeno kot sicer in da je obisk manjši, a vendarle je glavno dopustniško obdobje v zadnjih dneh poskrbelo za nekaj več živahnosti. "Večina bralcev še vedno išče knjigo v fizični obliki, ne glede na digitalno dostopnost," pravi. V izposoji knjižničarke delajo v maskah, ki so tudi za obiskovalce knjižnice ob razkuževanju rok ob vstopu še vedno obvezne, knjige pa nato bralci vrnejo na točno določena mesta. Čitalnica deluje, a je v njej praviloma le eden naenkrat (prostora pa je nekje za štiri), pri čemer čitalnico po vsakem obisku razkužijo. "Na neki način imam občutek, kot da bi mi eno oko zalepili," ponazarja delo v koronačasu, zlasti zato, ker je knjižnica v zadnjih letih postala mesto srečevanj, družabnih dogodkov, ki so zdaj z izjemo razstav v mirovanju. So pa vseeno poskrbeli za nekaj prijemov in priložnosti, da s knjigo na privlačen in drugačen način nagovorijo bralca - od poletnic (branja za otroke po priporočilnem seznamu knjižničark in nato z nagradami), žakljev s knjigami za otroke in odrasle (vnaprej pripravljenih paketov knjig po žanrih, ki jih nato vzameš na dopust), prijetno je tudi branje na grajskem vrtu pred magnolijo. (plt)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
