V ponedeljek so v Slovenski filharmoniji predstavili program 5. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, ki se bo začel jutri, 9. januarja, ob 19.30 v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije, in bo trajal do 5. februarja. Tematsko zaokrožene sporede štirih koncertov festivala in zanimive povezave med avtorji del na programu je predstavil strokovnjak za staro glasbo Domen Marinčič, ki je s Klemnom Hvalo sodeloval pri snovanju programa festivala. Za krajši glasbeni intermezzo, ki je navzoče popeljal v 18. stoletje, je poskrbel Tomaž Sevšek pri čembalu.
Na 5. Filharmoničnem festivalu baročne glasbe se bodo 9., 17. in 25. januarja 2020 zvrstili trije tematsko zaokroženi sporedi instrumentalne glasbe iz Italije, Nemčije in Anglije z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom koncertnih mojstrov Mirana Kolbla in Ane Dolžan.
Prvi, jutrišnji koncert bo predstavil dela Giuseppa Tartinija in njegovih beneških kolegov Albinonija, Vivaldija, Galuppija in Marcella. Med ansambelskimi koncerti in simfonijami za godala bodo zazveneli trije solistični koncerti, za fagot, oboo in violino. Ni znano, kateri virtuoz je Vivaldija spodbudil, da je napisal kar 39 koncertov za fagot, več kakor za vsa druga glasbila z izjemo violine. Jutri bo na sporedu njegov koncert za fagot v G-duru. Priljubljeni koncert za oboo Alessandra Marcella je še pred objavo leta 1716 pritegnil pozornost Johanna Sebastiana Bacha in poznamo ga tudi v Bachovi transkripciji za čembalo. Ob 250. obletnici smrti Giuseppa Tartinija pa bo mogoče slišati izvirno različico njegovega znanega violinskega koncerta v d-molu. Orkester bo vodil koncertni mojster Miran Kolbl. Kot solista bosta nastopila tudi člana orkestra, oboist Sorin Crudu in fagotist Lorenzo Contaldo.
Koncert 5. februarja 2020 z Zborom Slovenske filharmonije in baročnim ansamblom na zgodovinskih glasbilih pa bo povezal psalmske uglasbitve Claudia Monteverdija s sodobno zborovsko glasbo Mortona Feldmana in gostujočega dirigenta Marka Ozbiča, čigar noviteta bo krstno zazvenela na sklepnem koncertu. Orkestrske uverture, simfonije in ansambelski koncerti se bodo izmenjevali s solističnimi koncerti in concerti grossi s pihali, trobili in godali. Poleg največjih skladateljskih imen 17. in 18. stoletja, kot so Bach, Händel, Telemann, Vivaldi, Monteverdi in Purcell, bodo na sporedu redkeje izvajani mojstri Albinoni, Galuppi, Arne, Boyce, Avison in Greene, ob 250. obletnici smrti pa tudi glasba najslavnejšega Pirančana Giuseppa Tartinija. Prvič bodo v Sloveniji zazvenela dela nekaterih Händlovih sodobnikov, ki veljajo za največje angleške skladatelje svojega časa, in Telemannova "glasba na vodi".
