Tretjega februarja 2017 se je po mednarodnem letališču v malezijski prestolnici Kuala Lumpur sprehajal moški, čigar videz ni v ničemer izdajal njegovega slovitega porekla. Bil je namreč Kim Džong-nam, starejši polbrat razvpitega severnokorejskega voditelja Kim Džong-una. Džong-nam je veljal za nesojenega prestolonaslednika svoje države, ki pa je bil v nasprotju s slovitejšim bratom znan po kritičnih opazkah na račun totalitarne vladavine svoje družine. Ko se je 45-letnik tistega dne odpravljal na počitnice ob malezijsko morje, sta ga v množici ljudi prestregli dve dekleti in mu z rokami premazali obraz z na videz nedolžno tekočino. Džong-nam je incident takoj prijavil varnostnikom, ti so ga napotili v bolnišnično oskrbo, a je že na poti tja nepričakovano umrl. Pokazalo se je, da sta mu dekleti na obraz nanesli VX, enega najmočnejših živčnih strupov sploh, ki že v majhnih količinah pomeni takojšnjo smrt. Malezijske oblasti so obe storilki kmalu prijele, v veliko pomoč pri tem so jim bile varnostne kamere, ki so na letališču posnele vsak njun korak. Presenetljiva je bila predvsem hladnokrvnost obeh mladenk ob dejanju. Dekleti sta rutinirano prestregli moškega, mu premazali obraz in nato mirno odšli proti stranišču, kjer sta si umili roke, in sproščeno zapustili letališko stavbo. Njuna brezbrižnost je šla celo tako daleč, da se je ena izmed njiju izzivalno spogledovala z letališko kamero.
Dokumentarec o umoru Kim Džong-nama brez cenzure razkriva resnična razmerja sil na azijskem političnem parketu
V luči aktualne filmske ponudbe pa je film Morilki predvsem še eden v vrsti odmevnih in kakovostnih dokumentarcev iz zadnjega obdobja, ki brez oklevanja razkrivajo ozadja odmevnih političnih in družbenih afer. Da je za tovrstno početje še vedno potreben pogum, najbolje priča dejstvo, da je režiser naletel na velike težave pri distribuciji svojega filma.
Ko je film po uspešni premieri na lanskem festivalu v Sundanceu dobil distributerja, je namreč podjetje hitro dvignilo roke nad njim, saj ga mnoga mednarodna tržišča niso hotela odkupiti ravno zaradi kontroverzne in še vedno aktualne tematike, ki brez cenzure razkriva resnična razmerja sil na azijskem političnem parketu. Film je zato skoraj natanko leto po premieri podobno kot mnogi "karantenski filmi" našel svoj prostor na spletu (v tem primeru pri Amazonu) in se zdaj ob dokaj skromni oglaševalski kampanji v tem razpršenem digitalnem okolju ponuja kot nepogrešljivo gledanje za ljubitelje dokumentarcev na najvišji kakovostni ravni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
