Dokumentarni filmi o popularnih glasbenikih so z razmahom multipleksovske ponudbe postali stalnica tudi v slovenskih kinih. V preteklih letih smo na velikem platnu videli dokumentarce ali koncertne filme o Justinu Bieberju, skupinah BTS, One Direction in Muse, tega žanra pa se je celo lotilo več vidnih slovenskih glasbenikov, kot so Jan Plestenjak, Vlado Kreslin in skupina Mi2. Večinoma imajo ti filmi sicer dokaj omejene ambicije. Največkrat gre preprosto za to, da poskušajo glasbeniki promocijo svoje glasbe razširiti še v filmski medij, in so prav zato ti filmi zapolnjeni s prisiljeno zaigranimi prizori, ki poskušajo ustvariti pozitivno podobo o glasbenikih. Tudi zaradi tega po kakovosti ponavadi ne presegajo nivoja filmskih dodatkov na kakšnih DVD ali blu-ray izdajah. No, tu in tam pa se vendarle najde tudi kakšno presenečenje. Po zelo solidnem filmu Miss Americana (2020) o Taylor Swift je zdaj svoj film preko spletnega ponudnika Apple TV+ izdala še Billie Eilish. Film z naslovom Svet je malo zamegljen (Billie Eilish: The World's a Little Blurry, 2021) je celo tako dober, da ga lahko zlahka označimo za enega boljših v svojem žanru.
Film se sicer začne v dokaj pričakovanih notah. Glasbenici se na odru pridružimo nekje leta 2018, ko je še koncertirala po manjših dvoranah. Po koncu turneje se je takrat 17-letna Kalifornijka vrnila v družinsko hišo v Los Angelesu in skupaj z bratom Finneasom začela ustvarjati skladbe za svoj prvi album. Ti posnetki danes ne bi bili nič posebnega, če ne bi iz njih nastal album When We All Fall Asleep, Where Do We Go? (2019), ki danes, dve leti po izidu, že velja za prelomno delo današnje pop kulture. Billie Eilish je pripadnica generacije, ki je povsem vajena kamer okoli sebe, kar je režiserju močno olajšalo delo. Režiser R. J. Cutler je tako lahko delal z bogatim naborom gradiva, ki ne samo obilno, temveč tudi na pristen in neolepšan način podaja vpogled v pevkin vsakdan.
Eden boljših izdelkov v svojem žanru
A četudi je film na začetku še dokaj klasičen glasbeni dokumentarec, pa nekje po eni uri trajanja postopoma prestavi v višjo prestavo. Ko omenjeni album končno izide, je najstnica naenkrat vržena pred kamere največjih svetovnih medijev. Dokumentaristični značaj filma se tu naenkrat začne izgubljati, pripoved pa s pomočjo izvrstne montaže postane primerek direktnega filma po zgledu dokumentarcev iz šestdesetih let, v katerem nas protagonistka popelje v osrčje neke večje in pomembnejše tematike. Svet je nekoliko zamegljen od tu naprej ni več samo film o Billie Eilish, temveč refleksija o aspiracijah in tegobah neke generacije, ki se sooča z ekstremom materialnega obilja na eni strani in depresije zaradi žalostnega stanja sveta na drugi. O tem, da se ta 140-minutni film tudi sam dobro zaveda svoje pomembnosti, najbolje priča dejstvo, da po zgledu filmskih spektaklov iz sredine minulega stoletja vsebuje tudi premor. Prav tako kot spektakli tipa Ben-Hur, Lawrence Arabski ali Odiseja v vesolju. Film ima po svojem slogu vendarle kar nekaj podobnosti z dokumentarci Asifa Kapadie, kot sta Senna (2010) ali Amy (2015). A glede na to, da se v primeru Eilisheve zgodba konča v bistveno bolj zmagoslavnem tonu, najdemo njegovo najbolj jasno vzporednico v še enem podobnem filmu o ravno tako pomembni najstnici: v dokumentarcu Jaz sem Greta (2020) o Greti Thunberg. Oba filma odpirata fascinanten vpogled v izjemno vplivni mladi osebnosti, ki sta v zasebnem življenju zgolj običajni najstnici, a morata pred očmi javnosti igrati vlogo ikon današnjega časa. Film Billie Eilish: Svet je malo zamegljen odlično prikaže težo tega bremena, zato ga lahko označimo za izredno prijetno presenečenje, ki mu uspe odločno preseči status zgolj še enega v vrsti promocijskih glasbenih dokumentarcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
