(FOTO) Od slik do lutk Janeza Vidica

Petra Vidali Petra Vidali
04.02.2023 05:00

Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor so združili moči za unikatno razstavo ob 100. obletnici umetnikovega rojstva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Originalni Pegam in Lambergar iz leta 1977 
Andrej Petelinsek

Na letošnji Prešernov dan, 8. februarja, bi slikar in ilustrator Janez Vidic (1823-1996) praznoval 100. rojstni dan. Naključnemu sovpadanju datumov je slikar s svojim delom vrisal pomenljivost. Leta 1944 je namreč dobil priložnost, da je ilustriral bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice. "Odkritje talenta ob ustvarjanju ilustracij je bilo avtorju tako velika spodbuda, da se je v celoti posvetil likovni umetnosti," so zapisali na lističu ob razstavi. Ob vstopu v razstavni prostor v Minoritih je razstavljen prav eden od izvodov te ikonične in pozneje večkrat ponatisnjene izdaje Zdravljice, ki ga hrani Univerzitetna knjižnica Maribor.

Dela Janeza Vidica, naturaliziranega Štajerca, slikarja, ilustratorja, avtorja stenskega slikarstva in dolgoletnega tehniškega urednika pri Založbi Obzorja, hranijo v galeriji in knjižnici. Ob ustanovitvi Lutkovnega muzeja pa so lahko povezali znanja in osvetlil različna polja umetnikovega ustvarjanja. Kustosinji razstave sta Breda Kolar Sluga in Katarina Klančnik Kocutar, izbor knjižnih del je pripravila dr. Vlasta Stavbar.

Manj znano je, da je Janez Vidic med letoma 1977 in 1979 naredil lutke in scenografijo za tri lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Maribor. Predstave so nastale v sodelovanju različnih avtorjev in režiserjev: Pegam in Lambergar (ljudska povest v režiji in glasbeni opremi Edija Majarona), Rdeča kapica in zbegani volk (Rade Pavelkić v režiji Bojana Čebulja) in Vojak, dober korak (Milan Čečuk v režiji Bojana Čebulja). Kljub raznolikosti osnutki in izvedbe kažejo značilne poteze Vidičeve estetike, ki jo je razvijal skozi ilustracijo in slikarstvo. Vse scenske elemente je poslikal sam, lutke pa so po njegovih osnutkih izdelali v delavnici. In kar je najlepše: lutke in sceno za Pegama in Lambergarja so našli in so zdaj na razstavi. Na včerajšnje odprtje pa so prišli tudi Edi Majaron, animatorka Karla Godič in tehnični vodja Branko Caserman.

Andrej Petelinsek

Ob tem originalu in ob fotografijah predstav so na ogled tudi mnoge Vidičeve ilustracije. Janez Vidic velja za enega vidnejših slovenskih ilustratorjev druge polovice 20. stoletja. Njegov opus obsega več kot 100 knjižnih izdaj: od otroške in mladinske literature, ilustracije avtorskih besedil, romanov in pesmi do priročnikov in učbenikov, celo kuharskih knjig. Univerzitetna knjižnica hrani med drugim tudi prav vse izdaje Založbe Obzorja. Umetnostna galerija Maribor pa hrani več umetnikovih del, risarskih in slikarskih. V Zbirki in na razstavi je tudi odlična Vidičeva ilustracija, ki obsega več listov, za delo Alenka in zvezdica, zasnovana s pomočjo barve v tehnikah gvaša, tempere in akvarela. Slikarska dela so na tej razstavi na ogled kot videoprojekcija.

Andrej Petelinsek

Ob 100. obletnici rojstva Janeza Vidica je vredno spomniti tudi, da lahko vsaj nekatera umetnikova dela na srečo še srečamo v notranjostih javno dostopnih prostorov: zanimivo veduto mesta iz leta 1957 v Mladinski knjigi v Gosposki ulici, razgibanega Merkurja na Ekonomsko-poslovni fakulteti in motiv mladosti in otroštva na Osnovnih šolah Franca Rozmana - Staneta in Angela Besednjaka. V preddverju kopališča Pristan si lahko ogledamo Štiri letne čase, v preddverju regionalnega RTV-centra pa kompozicijo fantastičnih živali, glasbil in figur. Delno vidna je njegova domišljijska poslikava v nekdanji poslovalnici Mestne hranilnice (danes trgovina Spar). Žal je zaradi malomarnosti lastnikov več slikarjevih vrhunskih del uničenih, zato "ponovno pozivamo javnost in stroko, da skupaj preprečimo nesprejemljivo in nerazumno razvrednotenje vrhunskih umetnostnih del in jih primerno zaščitimo za bodoče rodove".

Andrej Petelinsek
Andrej Petelinsek
Andrej Petelinsek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta