V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) so danes odprli razstavo, kjer predstavljajo aktualna dela Nataše Grandovec, oblikovalke nakita, in slikarke Lucije Stramec. Mini skulpture - posebne broške v formi spirale in papirnate kolaže Nataša Grandovec tokrat povezuje v ciklu Continuum vitae, Lucija Stramec, ki se v Mariboru predstavlja po več letih, pa subtilne risbe, pove kustosinja razstave Mojca Štuhec. Dodaja, da ustvarjalki misli in dušo napajata v naravi z zavedanjem, da je človeško življenje omejeno, narava in življenje kot tako pa ne.
Nataša Grandovec je umetnica oblikovanja nakita, ampak njena dela so več kot to, so skulpture, umetniške stvaritve. Na tokratni razstavi ne predstavlja le nakita iz kovine, na primer titana, srebra ali bakra, ampak prvič tudi likovna dela, kolaže. Motivno njen repertoar izhaja iz narave ter ga po konceptualni in vsebinski plati sestavljata dva dela. "Prvega predstavljajo drobne srebrne broške, uhani in prstani. Ročno izdelani modeli poenostavljenih oblik listov, cvetov, plodov, semen, ptic ali rib so odliti v srebru. V drugi del ustvarjalkinega opusa sodijo kosi s svobodnejšo in abstraktnejšo obliko. Takšna je kolekcija brošk, imenovana Continuum vitae. Vsaka izmed njih je drugačen skupek ponavljajočih se krivulj, ki simbolizira krogotok življenja," pove kustosinja in opozori tudi na dodane detajle v nekaterih primerih, kot sta vejica praproti ali list regrata na nakitu, s čimer umetnica kaže na to, da življenje ne poteka po tirnici brez ovir, s potekom krivulje pa na našo minljivost.
Podobno je nadaljevala tudi na slikarskem platnu, kjer v tehniki kolaža sestavlja in lepi ponavljajoče se kose papirja in s tem pripoveduje o večnem krogotoku življenja. S tem konceptom se Nataša Grandovec ukvarja dobro leto. Pravi, da gre za nadaljevanje njenega dela, rdeča nit je še vedno nakit, le detajli so natisnjeni na platno, zgodbo pa namesto s kovino gradi s papirjem. "Princip je podoben in ideja enaka kot pri nakitu. Večina del ima naslov Continuum vitae, torej življenje se nadgrajuje in se nikoli ne konča. Na delih so natisnjeni kosi nakita, oblepljeni s papirjem, kjer je bil natisnjen nakit, le da je papir sedaj obrezan in sestavlja novo obliko," pojasni Nataša Grandovec.
Tudi Lucija Stramec se v delih na izjemno subtilen način posveča naravi, a drugače kot Nataša Grandovec, ki se navdušuje nad neprekinjenim tokom življenja v vedno novih in prilagojenih oblikah, se osredotoča na upodobitev določenega motiva. Drevo kot simbol življenja je zelo pogosto na njenih delih. "Navdihuje jo njegova večstoletna rast, njegove korenine črpajo hrano globoko v zemlji in razvejena krošnja sega daleč v nebo. Zanimive primerke, ki jo nagovorijo s posebno strukturo debla, vej, obliko krošnje, listja ali plodov, si zabeleži s pomočjo fotoaparata. Določeno drevo celo spremlja dalj časa. Želi ga spoznati v različnih letnih časih, opazuje, kako se spreminja, in skuša razumeti, kako sobiva z okoljem. Za nastajajočo upodobitev izbere tisti hip najljubše drevo in ga predstavi v premišljeno usmerjeni perspektivi," razloži kustosinja. Za Lucijo Stramec je značilno nenehno preigravanje z upodabljanjem svetlobe. Izpostavi, da je tokrat uporabila drugačen pristop. "Prej sem to svetlobo slikala na temno ozadje z belim tušem, zdaj pa sem na belo podlago risala z grafitom z istimi črtami, kot je značilno zame, da dobim to čipko, posebno strukturo, vibracijo. Motive sem izbrskala med mojimi starim fotografijami, so pa vsi iz Maribora, na primer z obrežja Drave, otoka, iz parka, Stražuna, torej območij, kjer se pogosto gibljem," pravi Lucija Stramec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
