Ljubljanska Drama je bila na prvi premieri letos, prvi postkoronski, zelo drugačna: mnogi sedeži v parterju so bili odstranjeni, prvih osem vrst je moralo biti praznih (po zapovedih NIJZ), lože so bile zavarovane s steklom in prav tako polovično prazne. Občutek je bil pravšnji za vstop v distopijo, ki se je odvila na odru.
Drama Požigi enega najbolj vročih frankofonskih (libanonsko-kanadsko-francoskih) avtorjev Wajdija Mouawada, pisatelja, igralca in režiserja, rojenega v Libanonu, odraščajočega v Franciji, šolajočega se v Kanadi, zadnja leta pa direktorja pariškega gledališča La Colline, je drugi del tetralogije Kri obljub (nastajala je od leta 1997 s prvim delom Obala pa do zadnjega, Neba, leta 2009). Požigi (Incendies, 2003) sodijo med kultne sodobne drame, ki fikcionalizirajo zgodovino, ki realna ozadja razkrivajo in zakrivajo hkrati.
Mouawad na oder vrne zgodbo in like, striktno zavrača katarzo, jezik je spet pomemben
Ustvarjalci predstave
Režija Nina Rajić Kranjac, dramaturgija Tibor Hrs Pandur, prevod Eva Mahkovic, scenografija Urša Vidic, kostumografija Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, koreografija Tanja Zgonc, oblikovanje svetlobe Borut Bučinel, lektorica Tatjana Stanič. Igrajo: Pia Zemljič, Nataša Keser, k.g., Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Boris Mihalj, Rok Vihar, Zvone Hribar in Janez Škof. Študijski asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti in asistentka scenografinje Sara Slivnik.