Tjaša Jakop (1975) je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zbiranjem in analizo narečnega gradiva, s posebnim poudarkom na govorih štajerske in panonske narečne skupine.
Katero narečje je bolj prisrčno, smešno, grdo …, je seveda subjektivno, pravi dr. Tjaša Jakop. Obenem pa v obstajajo tudi neki stereotipi, ki se v družbi ohranjajo. Če gledamo medije ali reklame, so Štajerci tam predstavljeni kot tisti, ki so bolj preprosti, Dolenjci radi kaj spijejo, Gorenjci so škrti, medtem ko je primorščina – morda zaradi odprtosti, ker nas spominja na morje, ali pa zaradi melodije, ki spominja na italijanščino – vsem simpatična.
"Spominjam se, da sem nekoč ocenjevala besedila na festivalu narečne popevke. Bilo je zanimivo, fino je, da se piše v dialektih. Vseeno pa sem tudi tam odkrito povedala, da ti – če pišeš v dialektu – ni treba biti zraven primitiven. To ni pogoj. Tudi nekdanji premier Marjan Šarec je na račun narečnega govora kot komik požel veliko smeha. Podobno je pri Đuru, ki sicer odlično govori slovensko, a ve, da bo dobil več pozornosti, če bo uporabljal jezik, kakršnega od njega pričakuje povprečni Slovenec, tj. z 'južnjaškim' naglasom in besedjem," pravi sogovornica.
Ali narečja izginjajo? In zakaj so v javnosti (ter tudi na RTV) sprejeta na različne načine?
"Spominjam se, da sem nekoč ocenjevala besedila na festivalu narečne popevke. Bilo je zanimivo, fino je, da se piše v dialektih. Vseeno pa sem tudi tam odkrito povedala, da ti – če pišeš v dialektu – ni treba biti zraven primitiven. To ni pogoj. Tudi nekdanji premier Marjan Šarec je na račun narečnega govora kot komik požel veliko smeha. Podobno je pri Đuru, ki sicer odlično govori slovensko, a ve, da bo dobil več pozornosti, če bo uporabljal jezik, kakršnega od njega pričakuje povprečni Slovenec, tj. z 'južnjaškim' naglasom in besedjem," pravi sogovornica.
Ali narečja izginjajo? In zakaj so v javnosti (ter tudi na RTV) sprejeta na različne načine?