Nagrade Riharda Jakopiča tradicionalno podeljuje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Letos so jih podelili pet. Nagrado Riharda Jakopiča za leto 2021 je prejel Silvester Plotajs Sicoe, dve enakovredni nagradi za življenjsko delo pa sta prejela Milena Usenik in Franc Novinc, priznanji Riharda Jakopiča pa Uršula Berlot Pompe in Paola Korošec. Žirijo so sestavljali Aleksander Bassin, Marko Jenko, Tomaž Furlan in Mojca Smerdu. Žirija se je letos odločila za dve enakovredni nagradi za življenjsko delo.
Milena Usenik (1934) je akademska slikarka, diplomirala je pri Maksimu Sedeju, pri Gabrijelu Stupici pa končala še slikarsko specialko. Uvedla je inovativno združevanje principov optične umetnosti in poparta. Dela Usenikove predstavljajo kritiko potrošniške družbe. Drugi nagrajenec za življenjsko delo Franc Novinc (1938) je akademski slikar in likovni pedagog. Diplomiral je pri Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju. Je prejemnik Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, nagrade Prešernovega sklada in Groharjeve nagrade. Bil je profesor na ALUO do pokoja. Franc Novinc je slikar in grafik, ki slika v glavnem v akrilni tehniki in je s svojim proučevanjem barve in krajinarskega slikarstva močno zaznamoval tovrstno slikarstvo. Večina njegovih del je motivno vezana na krajino ter na življenje in običaje iz okolice njegove rojstne vasi.
Nagrado Riharda Jakopiča 2021 je dobil Silvester Plotajs Sicoe (1965), akademski slikar in grafik, ki je diplomiral pri Emeriku Bernardu in nadaljeval podiplomski študij slikarstva pri Gustavu Gnamušu in grafike pri Lojzetu Logarju. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi poezijo.
Žirija je soglasno izbrala dva prejemnika priznanj Riharda Jakopiča. Uršula Berlot Pompe je profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL. Študirala je filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato slikarstvo na ALUO in na akademiji Beaux-Arts v Parizu. Je avtorica monografije o Duchampu in številnih člankov s področja teorije umetnosti. Umetniško in raziskovalno se ukvarja s presečišči umetnosti, znanosti in filozofije. V umetniškem delu se osredotoča na nevidne in nematerialne vidike realnosti, pogosto uporablja tehnološko napredna optična raziskovalna orodja (radiologija, mikroskopija) za raziskovanje liminalnih vidikov zaznavne izkušnje. Paola Korošec (1969) je študij kiparstva zaključila pri Dragu Tršarju na ALUO. Njeno delo se pogosto dotika problema prostora in se prepleta s skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času bolj intenzivno sodeluje z različnimi muzeji in drugimi institucijami na področju arheološke keramike in računalniške 3D modelacije. Avtorica ima širok spekter znanj kiparskih tehnologij in poznavanj raznolikih materialov, ki jih umešča v svoje delo glede na njihove lastnosti in v povezavi s konceptualnimi izhodišči, ki se pogosto prepletajo z restavratorskim delom pri obnovi arheološkega posodja.
Med 22. aprilom in 15. majem bo v Galeriji ZDSLU na ogled razstava, posvečena letošnjim nagrajencem.