Začelo se je s kolumno Janeza Dularja Kratka zgodba v mestu Gogi, ki je izšla 15. oktobra 2017 v mesečni prilogi Družine Slovenski čas. Doktor slovenistike in nekdanji kulturni minister se je obregnil ob poimenovanje nagrade in festivala založbe Goga "novo mesto short". Gre za nagrado za kratko zgodbo in festival s tem imenom v dolenjski prestolnici. "Ker naj bi nagrada in festival 'izpostavila najboljše slovenske avtorje in avtorice kratke proze, izdane v letu 2016', se najprej vprašujem, kaj hočejo prireditelji k sodelovanju povabljenim besednim ustvarjalcem in vsej slovenski javnosti sporočiti s tistim short. Gre za programsko izrivanje slovenščine tudi iz besedne umetnosti, za provokacijo, za slengovsko objestnost, za spakljivo epigonstvo po jeziku reklam? Če gre za kaj od tega - ali ne bi bili še nekoliko učinkovitejši z imenom festivala new town short?
S slovesom Novega mesta kot gospodarsko uspešnega in kulturno ustvarjalnega središča jugovzhodne Slovenije se taka usmeritev gotovo ne ujema, ujema pa se s 'svetovljansko' miselnostjo gostujočega albanskega podjetnika, ki je nekaj svojih pekarn po dolenjskih krajih opremil z napisom OPEN. No, on je po opominu napis umaknil in tudi založbi Goga bi priporočil, naj umakne tisti short, kajti v prvem odstavku 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine piše: 'Poimenovanje, napovedovanje in predstavljanje kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda je v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujem jeziku, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem tujim udeležencem.' Škoda bi bilo, če bi morali prireditelji festivala denar, namenjen za nagrado piscu najboljše zbirke slovenskih kratkih zgodb (2000 evrov), zaradi kršitve po določbi 32. člena istega zakona porabiti za plačilo globe (od 3000 evrov navzgor)," je zapisal Janez Dular.
Služba za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo, ki jo vodi po pooblastilu Marko Jenšterle, je poslala prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije 26. oktobra 2017, v katerem navaja dopis dr. Dularja, iz katerega je sklepati, da gre pri literarnem festivalu v Novem mestu za kršenje prvega odstavka 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS).
"Short" ni neustrezno poimenovanje
Odgovor Inšpektorata RS za kulturo in medije je prispel v teh dneh. Štiri leta so potrebovali zanj. Kar je že samo po sebi dovolj zgovorno. Glede poimenovanja nagrade novo mesto short so zapisali med drugim: "Pri preverjanju navedb je bilo ugotovljeno, da Založba Goga od leta 2016 organizira in podeljuje nagrado v okviru festivala kratke zgodbe, Novo mesto short. V opisu festivala založnik navaja na spletni strani: 'S festivalom želimo opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze, izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo izpolniti novo mesto v zgodovini slovenske literature. Festival poteka v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov, gostimo nominirance in na koncu podelimo nagrado novo mesto. Festival poteka konec avgusta, zaznamuje pa ga tudi pogovor in pripovedovalski večer na izbrano temo.' "Te navedbe," kot piše inšpektorat, "potrjujejo spletno dostopni zapisi medijskega poročanja o festivalu in zapis v slovenski različici Wikipedije. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da rabe tuje besede 'short' v nazivu prireditve ni moč šteti za neustrezno poimenovanje javne kulturne prireditve v razmerju do določbe prvega odstavka 24. člena ZJRS in gre pri tem za dopustno uporabo tujke, zato postopek inšpekcijskega nadzora ni bil izveden.
Izigravanja zakona, varčevanja pri prevajalcih in prevodih je toliko, da bi inšpektorat imel polne roke dela
Dr. Dular je predstavil še nekaj primerov kršenja Zakona o javni rabi jezika, med drugim Simpozij o evropskem humanizmu in njegovih izzivih, ki je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani izključno v angleškem jeziku, torej napovedovanje in izvedba sta bila v tujem jeziku. Dokument o tem je datiran 14. septembra 2017. Inšpektorat je odgovoril, da se postopek o prekršku zoper organizatorja, kršiteljico pravno osebo Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani zaradi suma prekrška po h) in i) točki 32. člena ZJRS v povezavi z drugim odstavkom člena ne uvede iz razloga zastaranja pregona prekrška. To je resnično cinizem brez primere, da je evidentni prekršek na inšpektoratu tako dolgo čakal na obravnavo, da je zastaral. Kaj naj si človek misli o operativnosti in neažurnosti takega organa?
Globe od 3000 do 40.000
Od 11. septembra 2018 pa je med Dularjevimi primeri kršenja ZJRS tudi naziv Ljubljana festival, ki so ga nadomestili s pravilno slovnično rabo Festival Ljubljana. Inšpektorat se je v bran ljubljanskemu festivalu postavil z argumentacijo, da "v predstavljanju na spletu uporabljajo oba naziva prireditve, tako Ljubljana Festival kot festival Ljubljana. Rabe Ljubljana Festival nazivu prireditve ni moč šteti za neustrezno poimenovanje javne kulturne prireditve v razmerju do določbe prvega odstavka 24. člena ZJRS, saj pri tem ne gre za rabo tujega jezika, ker sta obe besedi zase slovenski, slovnične ustreznosti kombinacije besed, kot je Ljubljana Festival, pa Zakon o javni rabi slovenščine ne ureja, zato se postopek inšpekcijskega nadzora ni uvedel," je zapisala inšpektorica višja svetnica Tamara Javornik.
Zakon o javni rabi slovenščine je v 32. členu strikten, globe pa znašajo od 3000 pa celo do 40 tisoč evrov. Zanimivo za vse organizatorje mednarodnih javnih simpozijev, ki si jih moramo pogosto novinarji sami prevajati, ker potekajo izključno v angleščini (in tega je čedalje več). V odstavku i) piše: da se z globo od 3000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, če ne zagotovi predpisane rabe slovenščine na mednarodni javni prireditvi, financirani iz javnih sredstev, ali ne poskrbi za rabo slovenščine v naslovu zbornika, uvodni besedi oziroma povzetkih tujejezičnih prispevkov v skladu s prvim in drugim odstavkom 25. člena tega zakona.
Izigravanja zakona, varčevanja pri prevajalcih in prevodih je toliko, da bi inšpektorat imel polne roke dela. A če si za posamezne zadeve vzame štiri leta časa za to, da, kot je razvidno, prebere spletne strani in Wikipedijo, potem je smisel obstoja takega organa resnično vprašljiv.
Po zakonu je minister za kulturo tisti, ki dovoljuje izjeme, kot pravijo v službi za slovenski jezik na ministrstvu, pa se na ministrstvo pogosto sploh ne obrnejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
