Pri Beletrini pravijo, da se letos naprej veselijo novih romanov domačih avtorjev. Med njimi bo nadaljevanje Karantene Alojza Ihana z naslovom Pozabi!, ki se ukvarja s fenomenom človeškega spominjanja. Avtorica kriminalk Irena Svetek se bo predstavila z družinsko sago Ko jagenjčki obmolknejo. Delo skozi usode treh likov – babice, hčere in vnukinje – raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm. Novi roman ima tudi Aleš Šteger, imenuje se Ogenj in črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Učne ure Eve K. je novo delo pisateljice in Beletrinine urednice Tine Vrščaj. V "črni knjigi" o šoli nastopa tudi učiteljica biologije Eva Krhlikar, ki jo bralci že poznajo iz avtoričinega romana Na Klancu. Vedeli smo, da Tone Partljič pripravlja biografski roman o Prežihovem Vorancu, zdaj je napisan.
Med biografijami, ki bodo leta 2025 izšle v zbirki Žametna Beletrina, napovedujejo Ostani z nami – biografijo misijonarja Pedra Opeke, ki jo je v pripoved ujela Anja Kovačič. Frontmana slovenskega punka Perota Lovšina se je biografsko lotil Dušan Čater, biografija bo izšla hkrati z novim albumom glasbenika. Med prevodnimi biografijami izpostavijo Sonny Boy o življenju Ala Pacina. Sledila ji bo še prva biografija košarkarskega superzvezdnika Nikole Jokića Nikar tako resno izpod peresa Mika Singerja.
V humanističnem programu bo izšla knjiga Liberalizem in njegove tegobe Francisa Fukuyame, v kateri proučuje izzive, s katerimi se liberalizem sooča na politični desnici in na levici. Napovedujejo tudi delo Dinamike nezavednega C. G. Junga.
Veliko biografij in študij vladarjev
Med posebnimi izdajami omenijo knjigo Rimski Cesar. Vladati antičnemu rimskemu svetu, v katerem Mary Beard raziskuje dejstva in izmišljotine o vladarjih starega Rima, ter Srečanja s Stalinom, v kateri politik, pisatelj in prevajalec Milovan Đilas razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha in Stalinovo željo, da bi podjarmil svet.
Proti koncu leta bo izšel že VI. letnik Klasične Beletrine, v katerem bodo nov, celoten prevod kratkoprozne zbirke Groteske in arabeske E. A. Poeja, ki raziskuje temne plati človeške narave, romani Plen Emila Zolaja, Samota Victorja Catale, eno temeljnih del katalonske književnosti, ki še danes odpira razpravo o položaju žensk v družbi, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde Elias Portolu, ki skozi zgodbo na smrt zaljubljenega mladeniča obravnava zelo kompleksne družbene teme, ter nov prevod temeljnega dela o zgodovini Balkana – Most na Drini nobelovca Iva Andrića.
