Laboratorij za mirno Evropo

Programska besedila - manifesti kot popularni žanr politične literature so pogosti v zvezi z idejo Evrope. Manifestov za združeno Evropo je precej. Med najbolj znanimi je gotovo tisti nekdanjega grškega finančnega ministra Yanisa Varoufakisa iz leta 2016 Demokratizirajmo Evropo! Evropa se bo ali demokratizirala ali razpadla. Ali pa tisti, ki ga je podpisalo 120 intelektualcev in politikov pred dvema letoma - Manifest za demokratizacijo Evrope, pod vodstvom ekonomista Thomasa Pikettyja. Manifest Alpe-Jadran se nanaša na ožji evropski prostor treh držav Alpe-Jadran, Avstrije, Italije in Slovenije.
Obsežna, dobrih 500 strani obsegajoča trijezična (nemško-italijansko-slovenska) publikacija z naslovom Manifest(o) Alpe Adria, ki je izšla v uredništvu Wernerja Wintersteinerja, Cristine Beretta in Mire Miladinović Zalaznik, je ambiciozna, kompleksna publikacija. Manifest svoj transkulturni, transnacionalni pogled upira v transkulturno regijo Alp in Jadrana. Izdajo te knjige so podprli Zvezni urad kanclerja Republike Avstrije s sredstvi za podporo etničnim skupinam preko Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Objavo so omogočili tudi Družboslovna fakulteta Univerze Alpe-Jadran iz Celovca, Zasebna fundacija nekdanjega deželnega glavarja Hansa Sime in Avstrijski PEN klub. Avtorice in avtorji treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - so napisali 35 komentarjev k manifestu. Med njimi so mnoga ugledna literarna imena v teh deželah.
Kot sta v uvodu z naslovom If wou want it, do it zapisala urednika Wintersteiner in Beretta, bi s tem delom radi spodbudili zamisel regije Alpe-Jadran kot mirovnega laboratorija in prispevali k ponovni oživitvi utopije demokratične skupne Evrope, ki se opira na lokalne izkušnje čezmejnega skupnega življenja in delovanja, upoštevajoč globalne tendence. Ta čas, ko se odnos med globalnim in lokalnim postavlja na novo, se je pomembno nasloniti na izkušnje mirovnih revolucij v Evropi konec prejšnjega stoletja. Za izhodišče so si avtorji manifesta vzeli rešitve iz demokratičnega prelomnega časa 80. let 20. stoletja, še zlasti pa po padcu železne zavese, ki so jih koncipirala ekološka, pacifistična in demokratična gibanja.
Za zglede in predhodnike so si avtorji izbrali med drugim Helsinki Citizens' Assembly (HCA), vseevropska gibanja državljank in državljanov in koncepte za Evropo regij italijanskega politika, vizionarja Alexandra Langerja. Iniciativi Manifest Alpe-Jadran je blizu zamisel "glokalne" perspektive, ki povezuje lokalno dimenzijo z nacionalno, evropsko in globalno. Zavzema se za mir, kulturno izmenjavo in skupno živečih na ozemlju, ki je bilo prizorišče najtrših bojev v tako imenovani veliki vojni prav v regiji Alpe-Jadran.
Kaj prinaša Manifest Alpe-Jadran? Šest točk "za mirno Evropo", katere laboratorij lahko postane regija Alpe-Jadran. Prva točka je spominjanje: človek naj izve resnico. Kot zapišejo, se moramo kot alpsko-jadranski prebivalci ukvarjati z "nevarnimi spomini", s soodgovornostjo naših narodov za prvo svetovno vojno, za nacionalsocializem in šoo, za komunizem in stalinizem in za dolgo ignoriranje izkoriščanja kolonialno podjarmljenih regij, ki so bile po sili inovolvirane v svetovne vojne. Sledi točka Civilizacija in barbarstvo Evrope, ki zajema nacionalizem, zapiranje in nasilje po koncu vojne, ki ne izginejo. Danes se nadaljujejo kot politika strahu pred drugačnim in kot iskanje grešnih kozlov.
"Temu moramo ugovarjati z bogatimi izkušnjami upora proti totalitarizmu in nasilju ter z mirovno idejo Združene Evrope." V tretji točki zapišejo: "Globalizacija zahteva svetovljansko mišljenje in ravnanje; sledi Alpe-Jadran kot utelešenje hrepenenja po drugačni politiki; uresničevanje mirovne regije z majhnimi koraki, kot so večjezičnost, multikulturnost, skupno obravnavanje perečih točk skupne zgodovine, integriran regionalni razvoj, trajnostno gorsko kmetijstvo, skupen razvoj turizma, regionalno specifična okoljska politika, izkoristiti priložnost migracije, razoroževanje idr. Zadnja točka manifesta je po Robertu Musilu povzeta sintagma "čut za mogoče", ki je tudi v pozivu Johna Lennona: "War is over ... if you want it".
V petih poglavjih, ki sledijo manifestu, so komentarji uglednih literatov, politikov, humanistov - od Claudia Magrisa, Draga Jančarja, Heinza Fischerja, Wolfganga Muellerja Funka, Wilfried Graf, Martina Diendorferja, Bettine Parker do Francesca Pistolata in Jutte Steininger. Perspektive k manifestu ponujajo filozofi, zgodovinarji, ekologi, lingvisti - Giorgio Cavallo, Dean Komel, Anna Baar, Helwig Valentin, Anna Di Gianantonio idr. Politične naloge za regijo Alp in Jadrana so izpostavili politiki, mirovniki, Sandro Cargnelutti, Alessandro Capuzzo, Giorgio Zanin idr. Za novo politiko spominjanja je poglavje, v katerega so svoje prispevke objavili med slovenskimi avtorji tudi Igrancija Fridl Jarc, Mira Miladinović Zalaznik in Darka Zvonar Predan, slednja je predstavila stoletje skozi osebne zgodbe. V zadnjem poglavju Za kulturo inkluzije in miru beremo o prihodnjih predlogih za regijo Christine Beretta, Klausa Schoenbergerja, Josefine Scherling, Christina Benussi, ki predstavlja drugačno etiko, pa Giustina Selvelli ter Heinz Spindler, Thomas Samhaber in Harald Winkler.
Vredno se je poglobiti v mnogoplastno materijo, ki se zavzema predvsem za solidarno sodelovanje v regiji Alpe-Jadran "od spodaj", za solidarnost na regionalni in globalni ravni, kar je denimo ključno za azilno politiko. Nacionalno in mednarodno politiko spremeniti trajnostno in v pozitivnem smislu je eden od pomembnih ciljev Manifesta Alpe-Jadran.