Samo Seničar, programski vodja celjskega Mestnega kina Metropol
Celjski ljubitelji filma so bili minuli teden močno presenečeni, ko je po družbenih omrežjih odjeknila novica, da Mestni kino Metropol z 10. februarjem zapira vrata. Kot se je kmalu izkazalo, je bila informacija plod nespretno sestavljene objave na družbenih omrežjih. "Težko komentiram lažno novico," o dogodku pravi Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol, "verjetno pa je pri širjenju te nastala napaka pri interpretaciji medijskega sporočila Mestne kavarne Metropol, ki jo upravlja Branibor. Trenutni upravljavec kavarne namreč ni obnovil najemne pogodbe."
Kavarna in kino Metropol domujeta v isti stavbi, v Ljudski posojilnici na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice v Celju, ki so jo po načrtih Jožeta Plečnika in njegovega učenca Vinka Lenarčiča zgradili v letih 1928 in 1929 in je danes zaščitena kot kulturna dediščina. V letu 2021 je stavba zamenjala lastnika, prevzelo jo je podjetje Minis, medtem ko se Mestna občina Celje zaradi proračunskih omejitev ni odločila za predkupno pravico. Ker je tako kavarni kot kinu z novim letom potekla stara najemna pogodba, so stekla pogajanja z novim lastnikom. Ta so prinesla določene spremembe – medtem ko bo kavarna res zamenjala najemnika, pa se je društvo Filter, ki upravlja s kinodvorano, vendarle dogovorilo o nadaljevanju sodelovanja.
"Pričakovano se je zvišala najemnina," podrobnosti nove pogodbe pojasni Seničar, "prav tako pa pogodba (še) ni dolgoročna. Veseli nas, da ima novi lastnik ambicijo dvorano obnoviti in ji povrniti nekdanji čar. Prav tako se moramo vsi skupaj najprej spoznati, tudi z novim najemnikom kavarne. V prihodnjih mesecih bomo skušali predvsem vzpostaviti sinergijo med vsemi vpletenimi, saj ne želimo biti ujeti v morebitno nezdravo razmerje."
Pa vendar, ali bo povišanje najemnine imelo posledice tudi za sam filmski program, ki bi se zaradi povečanih stroškov utegnil oddaljiti od svojega izvirnega poslanstva predvajanja art filmske produkcije? "Mestni kino Metropol je od samega začetka delovanja, ko ga je leta 2004 v življenje ponovno obudilo naše društvo, zavezan predvajanju kvalitetnih filmov in tudi v prihodnje večjih odstopanj od tega ne bo. Je pa res, da bo treba premisliti, kako pokriti vedno večje stroške obratovanja, na kar tudi sami namigujete. V tem trenutku, sploh glede na epidemiološko situacijo, bi bilo zelo nehvaležno karkoli napovedovati."
Celjske zvezde
V veliki dvorani Narodnega domu bodo danes ob kulturnem prazniku tradicionalno podelili priznanja Celjske zvezde. Komisija se je odločila, da za vidne dosežke v zadnjih dveh podeli dve nagradi – eno bo prejel prav Mestni kino Metropol oziroma njegov upravljavec DZU Filter, drugo pa igralec in režiser Žiga Medvešek.
Kino Metropol danes sicer ostaja edina dvorana za predvajanje filmskega programa v središču Celja, vendar pa je vedno znova ujet med dva ognja, ko se zaradi njegove umestitve v Plečnikovo posojilnico sooča z omejitvami pri posodobitvah zaradi spomeniške zaščite stavbe in z menjavami lastnikov. Bivanje v stavbi s takšno zgodovino tako hkrati prinaša prednosti in izzive. "Za nas je to čast in privilegij, je pa res, da je dvorano treba obnoviti. Ko se bo to zgodilo, si želimo tesno sodelovati z novim lastnikom in zavodom za varstvo kulturne dediščine, s katerimi imamo sicer odlične odnose. Pred leti smo v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje izdali publikacijo o Plečnikovi stavbi, predstavili njeno zgodovino ter sedanjost in mestu ali zasebnemu investitorju hkrati prikazali idejno zasnovo tripleksa, ki bi omogočal raznovrstne kulturne dejavnosti v centru Celja."
Seničar meni, da so načrti o obogatitvi kulturnega dogajanja v stavbi izvedljivi. "Za zdaj je zadeva ostala na papirju, bi se jo pa dalo z minimalnimi posegi in sredstvi izredno hitro uresničiti. Menimo, da je žogica na strani odločevalcev, mi smo svojo partijo odigrali. Vsekakor je problem tudi ta, da kot društvo ne moremo najemati javnih prostorov za opravljanje kino dejavnosti, saj takšne infrastrukture v Celju več ni. V tem pogledu smo v primerjavi z drugimi nevladniki in ljubiteljskimi kulturniki v podrejenem položaju. Od nekoč štirih kinodvoran v centru Celja – Union, Mali Union, Dom in Metropol –, je v lasti občine samo še Mali Union, ki pa je lahko s svojimi 80 sedeži samo podporna dvorana. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da kino ostane v Plečnikovi dvorani, kjer domuje že od leta 1936."