Ministrstvo za kulturo ni cenzuriralo le razstave, ampak tudi izbor literature

Digitalna platforma Europe Readr je največji projekt slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju kulture. Od 1. julija do 31. decembra 2021 je v brezplačno branje na voljo kuriran nabor evropske literature pod naslovom Prihodnost bivanja. Iz vsake države članice EU je mogoče brati eno delo v izhodiščnem jeziku in angleškem prevodu. Spremljevalni dogodki pa spodbujajo vzpostavitev javnih prostorov za branje in izmenjavo idej o svetu prihodnosti. Pred nekaj dnevi smo tako na primer objavili novico, da bodo na pobudo slovenskega veleposlaništva na Dunaju v več kot tristo vlakih Avstrijskih zveznih železnic potniki lahko dostopali do literature, ki jo ponuja digitalna platforma.

Navdih za Europe Readr je bila Knjižnica pod krošnjami, eden najuspešnejših projektov za spodbujanje bralne kulture. Verjetno pa se je marsikdo ob projektu spomnil tudi na Euroman, obsežno zbirko založbe Modrijan, ki je leta 2008 na knjižne police postavila 27 novih romanov, po enega iz vsake države članice EU. Slovenijo je v tej zbirki zastopal Drago Jančar, in sicer z romanom Drevo brez imena.

​"Z Europe Readrjem slovensko predsedovanje prispeva k razpravi o prihodnosti Evrope ter opozarja na pomen kulture kot gonila mednarodnega povezovanja in trajnostnega razvoja. Pospešitev zelenega in digitalnega prehoda je tudi sicer ena prednostnih nalog predsedovanja - to bo prehod, ki bo zagotavljal zdravo okolje in odpornost naših družb. Verjamemo, da so spremembe najbolj učinkovite takrat, ko so rezultat družbenega dialoga in ko si za njih prizadevajo državljani sami. Zato je tudi projekt namenjen prav njim," je zapisano na spletni strani projekta. In še: "Europe Readr udejanja novo paradigmo evropskega sodelovanja v kulturi, ki temelji na dialogu, kulturo pa uveljavlja kot gonilo trajnostnega razvoja in družbene vključenosti."

Dodana je izvrstna beseda kuratorja Aljoše Harlamova, glavnega urednika Cankarjeve založbe, publicista, kritika, literarnega mentorja, doktorja literarnih ved.

Pri besedi kuratorja je opomba, ki pravi: "Nabor knjig je oblikoval Aljoša Harlamov v sodelovanju s širšo strokovno ekipo. Slovensko knjigo je izbralo slovensko predsedstvo Sveta EU." Slovenska knjiga je Drevo brez imena Draga Jančarja. Aljošo Harlamova smo vprašali, kako je potekal izbor in kaj pomeni opomba o selekciji slovenskega dela. Njegov odgovor je bil jasen, brez okolišenja in oklevanja.

​Uslužbenec z ministrstva za zunanje zadeve mu je, kot pravi, entuziastično predlagal projekt in ga navdušil z idejo. "Idejo zdaj, kot vidim, super implementirajo po celi Evropi, in sem pravzaprav presenečen, kaj vse zmore naše ministrstvo, če se tega loti." Nekaj časa je kolebal, ali želi sodelovati s to vlado ali ne, a se mu situacija takrat še ni zdela tako drastična pa tudi zagotovili so mu, da naj bi imel povsem odprte roke.

"Moja naloga je bila, da sestavim seznam del na temo 'prihodnost gibanja', iz vsake države članice in čim bolj žanrsko raznovrstno - želeli so imeti vse, od romana do poezije, od stripa do slikanic, eseja in stvarne literature. Jaz sam sem s pomočjo prevajalcev, ki poznajo posamezno področje, kolegov urednikov, sicer pa tudi precej po katalogih izdelal prvi seznam. Tedaj pa se je politično vse skupaj precej zaostrilo; večina kolegov, ki so mi pomagali, ni želela biti imenovana, pa tudi ministrstvo za kulturo, s katerim se je ministrstvo za zunanje zadeve posvetovalo, ni želelo nekaterih imen med svetovalci. Tako da sem nazadnje po nekaterih izpadlih imenih - ali jih kolegica, ki je urejala avtorske, ni mogla dobiti, ali so imeli prevelike finančne zahteve, ali so imeli pomisleke o varnosti - seznam del dopolnil sam: žanre sem moral precej prilagajati realnosti, ampak načeloma sem se potrudil in za vsako državo našel več možnosti, potem pa smo pač videli, kje smo dobili pravice v doglednem času."

​

"Vmes so tega sijajnega človeka, ki je bil nosilec projekta in njegov pogon, na ministrstvu za zunanje zadeve odpustili in je s projektom sodeloval preko ene od mednarodnih partneric, ki se je zavzela za projekt. Jaz pa sem, potem ko je ministrstvo za kulturo zavrnilo vse moje predloge za Slovenijo in samovoljno izbralo roman Draga Jančarja, ki nima s temo nobene zveze (zdaj sicer piše, da je Jančarja izbral nekdo drug, ampak jaz zatrdno vem, da je bilo ministrstvo za kulturo), tudi bolj ali manj pripeljal zadevo do konca in opravil svoj del."

"Meni je v resnici žal. Kljub začetnim pomislekom se mi je zdelo vredno, da ravno sredi te vlade in naše podobe v svetu sestavim seznam del, ki razmišljajo o prihodnosti tudi preko begunskega vprašanja, preko spopadanja s podnebnimi spremembami, preko mogočih antiutopij itd. In za projektom, kar se tega tiče, tudi stojim. Je pa predvsem žalostno, da nobena od članic ni imela težav z izborom - samo Sloveniji oziroma ministrstvu za kulturo, Ignaciji Fridl Jarc in Vasku Simonitiju osebno, se je zdelo, da mora poseči z ideološkim izborom. Jančar je gotovo mednarodni avtor, sijajen pisatelj, ampak ne vem, kakšno zvezo ima to delo s prihodnostjo bivanja. Niti ne gre za enega njegovih boljših romanov. Žal. Sem nas vodita ministrstvo za kulturo in ta vlada, v kulturno provinco, kjer nista več važni ne ustreznost ne kvaliteta, pač pa samo še ideološka ustreznost."