Letos sta minili 200. obletnica rojstva (januarja) in 150. obletnica smrti (maja) nekoliko pozabljenega, vendar znamenitega Slovenca, ki je bil v nekdanji Avstro-Ogrski verjetno vsaj po imenu naš najbolj poznan rojak.
Z njegovimi učbeniki geografije in predvsem z njegovimi šolskimi atlasi so se namreč seznanili praktično vsi šolarji in dijaki v tej veliki monarhiji.
Blaž Kocen se je rodil leta 1821 v zaselku Hotunje pri Ponikvi, le dober streljaj od rojstne hiše Antona Martina Slomška. Izhajal je iz zelo revne kmečke družine in mu je bila zato, čeprav bistremu otroku, mogoča pot do šolanja le skozi bogoslovno semenišče. Po končanem bogoslovju v Celovcu je služboval kot kaplan v nekaterih krajih na območju lavantinske škofije. Ker mu poklic, za katerega se je odločil po sili razmer, ni najbolj ustrezal, mu je prišla zelo prav reforma šolstva leta 1849, ko je bila gimnazija razširjena iz šestletne v osemletno. S tem se je pojavila potreba po dodatnem učiteljskem kadru in je ministrstvo za "uk in bogočastje" (za šolstvo) ponudilo duhovnikom možnost prekvalifikacije v učiteljsko-profesorski poklic. To priložnost je Blaž Kocen izkoristil z velikim veseljem, zlasti zato, ker je bila velika potreba po učiteljih naravoslovnih predmetov, za kar je imel še posebno nagnjenje in ustrezno nadarjenost. V letih 1852/53 je na Dunaju z odliko končal študij prirodopisa, matematike in fizike ter opravil izpit za srednješolskega profesorja.
Kot gimnazijski profesor je služboval v Celju, Gorici in nato v Olomucu na Moravskem. Tu je spoznal mestnega knjigarnarja in manjšega založnika Edvarda Hölzla (1817-1885) in ta mu je omogočil izdajanje učbenikov geografije in šolskih geografskih atlasov, primernih za ljudske in srednje šole. Prvi atlas je izšel leta 1861, nato so mu v naslednjih letih sledile nove in izpopolnjene izdaje. Ti atlasi so zaradi preglednosti zemljevidov postali zelo priljubljeni in so se razširili po vseh deželah obširne monarhije. Založba Hölzel se je po uspehu s Kocenovimi knjigami preselila na Dunaj, kjer je nadaljevala izdajanje teh knjig in predvsem atlasov še po Kocenovi prezgodnji smrti. Tudi on se je preselil na Dunaj, živel je v predmestju Hernals in tam leta 1871 za posledicami dolgoletnega bolehanja na pljučih tudi umrl. Njegov grob žal ni ohranjen.
Založba Hölzel je še desetletja izdajala Kocenove šolske atlase z njegovim imenom v naslovu, seveda v novih posodobljenih priredbah. Še danes izdaja šolske atlase z naslovom "Kozenn Schulatlas", in to celo v dveh izvedbah. To lahko vsak bralec preveri na internetu, če vtipka naslov Hölzel Verlag Wien. Kocenovo ime ohranja založba v naslovih svojih izdaj gotovo zaradi hvaležnosti do njegovega dela, ki je omogočilo rast in obstoj tega podjetja.
Da je bil Blaž Kocen nekoč pri nas poznan in cenjen, priča tudi to, da imamo še danes v Mariboru ulico, poimenovano po njem. Ta ulica je v Melju kot odcep iz Plinarniške ulice. Žal pa od nje ni ostalo več kot tri hišne številke, ker so jo zaradi gradnje industrijskih objektov skrajšali za dobro polovico. Spodobilo bi se, da jo ohranimo vsaj v tej obliki ali pa Kocen ob priložnosti dobi drugo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
