V Gledališču Celje bodo v petek na oder prenesli Gogoljevo novelo Plašč o posebnem, nedružabnem, marljivem in neambicioznem uradniku Akakiju Akakijeviču. Režiser Juš A. Zidar v Plašču prepoznava zgodbo o družbi z močno hierarhijo in preveč birokracije, kjer uspevajo bolestni povzpetniki. Njihovo nasprotje pa je antijunak Akakij, človek, ki ne čuti potrebe po dokazovanju. "Zadovoljen je s svojo rutino. Ne potrebuje družbene potrditve, temveč je nekdo, ki bi rad svoj čas preživel tako, da nikogar ne bi poškodoval in sam ostal cel. Zato je popolnoma surrealen, sploh za današnji čas, ki je še toliko bolj grob v iskanju zunanje potrditve. Ker je ne potrebuje in se ji zavestno odreče," razmišlja.
Čistost in brutalnost
Zidar dodaja, da je v današnjem hiperhisteričnem in kapitalističnem svetu zanimivo povedati zgodbo majhnega, a marljivega delavca, ki je povsem spregledan. "Za takšen svet je nebistven, a je hkrati glavno gonilo takšnega sveta," poudarja. Čistost, ki jo Akakij Akakijevič predstavlja, pa v takšnem brutalnem svetu ne more preživeti. Prav krutost je v Gogoljevem Plašču bistvena, je prepričan igralec Urban Kuntarič. "Gogolj tako lepo piše o posamezniku in grozljivem svetu, ki ga obkroža. Ko dovoliš, da se te usoda takega nepomembnega posameznika dotakne, se zgodi mali gledališki čudež," pravi.
Navdih za Plašč
Iz Gogoljevih pisem materi je razbrati, da je navdih za Plašč črpal iz anekdote o človeku, ki vse življenje varčuje za puško, na lovu pa ta pade v vodo, zato njen lastnik od žalosti zboli. Njegovi prijatelji nato zberejo denar za novo puško. Drugi vir Plašča pa je pismo, v katerem Gogolj materi piše, da ga ves čas zebe, saj ima le površnik, pravega zimskega plašča pa si ne more kupiti, pravi dramaturginja in umetniška vodja Tina Kosi.
Glasba in dramsko besedilo
Ustvarjalci predstave obljubljajo enakovrednost prvin tradicionalnega in glasbenega gledališča. "V glasbenem gledališču sta pomembna tako dramsko besedilo kot glasba, poudarja avtor glasbe Marjan Nećak. Gogolja tako skozi glasbo predstavljajo malo drugače. "Z igralci smo prišli do načina interpretacije, kjer glasba odmeva v nadaljnjih prizorih. Je tudi, ko je ni," pravi Nećak. Igralska zasedba – Branko Završan, Beti Strgar in Urban Kuntarič – tako igra na glasbila, govori dramsko besedilo in poje.
Ustvarjalci predstave
Avtor glasbe v Plašču je Marjan Nećak, avtorja dramatizacije pa Tina Kosi in Juš A. Zidar, ki je predstavo tudi režiral. Dramaturginja je Tina Kosi, scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografka Tina Bonča, lektor Jože Volk, svetlobo pa sta oblikovala Juš A. Zidar in Denis Kresnik. V predstavi igrajo Branko Završan, Beti Strgar in Urban Kuntarič.
