Piran: Potrebujemo valove sprememb

Tudi Piran kandidira za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). Projektno knjigo so poimenovali Piran-Pirano 4 Istria 2025, projekt pod geslom Val sprememb pa ima čezmejno noto, saj so ga ob štirih občinah slovenske Istre podprli še hrvaški in italijanski sosedi. Prvič po drugi svetovni vojni se celotna slovenska Istra (Piran, Izola, Koper in Ankaran - tako imenovana PIKA) in hrvaška Istra (Istrska županija in mesta Buje, Umag, Poreč, Novigrad, Rovinj, Labin, Vodnjan, Pulj, Opatija, Pazin) skupaj z italijanskimi Trstom in Miljami loteva evropskega kulturnega projekta.
Istra je po besedah Martine Gamboz, vodje piranskega projekta, izkusila burne spremembe in različne politične transformacije. Preseljevanje prebivalcev, večkratno prestrukturiranje gospodarskih modelov in preobrazbe državnih sistemov v povezavi s premiki meja so ustvarili bogato kulturno zapuščino, pa tudi današnjo večjezično in večetnično družbo. "Gre za realne in sodobne skrbi, za naše življenjske izkušnje. Razmeroma nedavna določitev meje med slovensko in hrvaško Istro je otežila življenja številnih družin in tudi družbeno-gospodarske pobude. Taki družbeni problemi so resnični in sodobni, gre za naše življenjske izkušnje. Ta 'živa zapuščina' je povzročila konflikte, ki jih včasih nadomestita občutek apatičnosti in cinizem. Vseeno pa so se stvari v zadnjih letih začele spreminjati, kar želimo okrepiti s tem, da bomo na različnih ravneh sprožili valove sprememb. V tem kontekstu sta čezmejno, regijsko povezovanje in skupna kulturna strategija prostora že do sedaj dobrodošla rezultata priprav na kandidaturo, tudi če naziva ne bo," pojasni.
Zraven tega so se v zadnjih nekaj mesecih morali soočiti z izrednimi podnebnimi razmerami – to je še nadgradilo njihov slogan Val sprememb in mu dalo poseben pečat. Ravno med pripravo kandidature se je velik del ozemlja občin znašel pod vodo, poplavilo ga je Jadransko morje. "Odzvati se moramo na podnebno krizo. Zato je koncept valov sprememb tako pomemben za vse nas, ki živimo prav v teh krajih, pa tudi za druge Evropejce. Prestrukturiranje gospodarskih modelov, snovna in nesnovna dediščina socializma, slabe banke in tokovi jezikov. Te pojme in stvarnosti obravnavamo in povzemamo skozi naš slogan Val sprememb. Z njim se sprašujemo, kako lahko s pomočjo kulture in umetnosti preobrazimo konflikte v nove ustvarjalne priložnosti, katerih plodovi bodo zavezani duhu humanizma in krepitvi državljanskega čuta. Toda če želimo, da bodo spremembe, ki jih nujno potrebujemo, vzdržale v času, moramo vlagati v spodbudne, humane ekosisteme, ki priznavajo soodvisnost vseh živih bitij. Kako naj snujemo svojo prihodnost z uporabo kulturnih in umetniških orodij v večdisciplinarnih okoljih? Kako naj presežemo miselnost enkratne uporabe? Valovi sprememb bodo omogočili nove pobude na področjih mladinskih in medgeneracijskih dejavnosti, digitalnih tehnologij, evropskih in mednarodnih mrež. Na ravni družbe. Okolja. Umetnosti. Potrebujemo valove sprememb. Gonili teh sprememb pa morata postati kultura in dialog – tako v naši regiji kot na širšem evropskem prizorišču," še dodaja Gambozova.

EPK je ugoden val

Aktivnosti, ki jih načrtujejo v sklopu EPK Piran-Pirano 4 Istria 2025, nadgrajujejo medobčinsko strategijo kulturnega sodelovanja, ki jo je Piran zasnoval leta 2017 in katerim so se pridružile še preostale tri občine slovenske Istre. Prvič po osamosvojitvi Slovenije so obalne občine potrdile, navaja vodja projekta, svojo skupno zavezanost kulturni raznolikosti, enakovredni participaciji in vključevanju v kulturi. Skupaj snujejo celosten načrt za to območje, v katerem je kultura opredeljena kot skupni pristan: prostor, kjer umetniški dialog presega meje, ki nas še vedno ločujejo, s tem pa se povečuje tudi obseg sodelovanja, izmenjave in obnove. Poleg tega so občine prepoznale potrebo po novi, celostni infrastrukturi regionalnega sodelovanja. Po tridesetletnem premoru v medobčinskem usklajevanju na področju kulture je zavel nov veter. "V tem smislu EPK ne predstavlja cilja, temveč nekakšen pospeševalnik – ugoden val, ki bo ta daljnosežni in težko pričakovani premik ponesel naprej v kulturno krajino širše makroregije. Naziv EPK in petletni proces priprav ter izvedbe predlaganega programa bosta ustvarila okolje, usmerjeno v kulturno povezanost štirih mest, ki so vključena v ta prizadevanja. Kultura bo postala katalizator povezanosti območja PIKA, kar bo utrlo pot vzpostavitvi živahnega, celostnega (eko)sistema regionalnega in čezmejnega sodelovanja.
Vse štiri občine bodo izvajale nove participativne modele prostorskega načrtovanja, strateškega načrtovanja, priprave proračuna in razvoja politik, ki kulture ne bodo dojemale zgolj kot javni strošek. Prek tega v temelju participativnega pristopa h kulturi, ki bo še naprej oblikoval razvoj vseh aktivnosti, bo skupno odločanje preraslo v navado in okrepilo aktivno državljanstvo. Tako občani kot turisti bodo v proaktivnem partnerstvu skupaj ustvarjali nove poti, kanale in forume za vključevanje javnosti, dialog in izmenjave. Skozi procese realizacije EPK se bo usposabljala nova generacija kulturnih izvajalcev. Ta generacija bo preobrazila ustvarjalno in kulturno področje v regiji, ki bo postalo medsektorsko, medgeneracijsko in mednarodno povezano. Območje povečane kulturne produkcije in izboljšana zmogljivost občinstev bosta privabila mlado generacijo evropskih kulturnih ustvarjalcev in tako preusmerila val mladih domačinov, ki zdaj zapuščajo to območje. S pomočjo tega prepleta bo kulturno udejstvovanje preraslo v ustaljeno navado, ki bo tudi v prihodnjih letih prispevala k bolj vključujoči družbi," o konceptu in načrtih pove Martina Gamboz.

Istra ni le očarljiva kulisa

Ne ližemo ran, uvajamo spremembe

Njihov projekt je hkrati tudi model evropskega čezmejnega sodelovanja. Istrsko prebivalstvo resda ni začelo večjih zgodovinskih konfliktov, toda zdaj čutijo kot svojo nalogo, da jim napravijo konec. S tem, da razumejo valove zgodovine in aktivno presežejo obstoječe ločnice. "V času, ko narašča tesnoba spričo včasih slabo razumljenega multikulturalizma in v ospredje stopajo vprašanja evropske kohezije, bi Istra rada ponudila svoj zgled tega, kako so različne kulture preživele, sobivale in se medsebojno oplajale," dodaja še Borut Jerman, odgovoren za participativni proces kandidature. Mnoga evropska mesta in regije je prizadelo spreminjanje meja oziroma novi mejni režimi. Kot primere navede prebivalce Severne Irske, zmedene zaradi mejnega problema, ki bo posledica brexita; prebivalci vzhodne Ukrajine in Krimskega polotoka s težavo sprejemajo novo zarisovanje meja; Katalonijo pretresajo konflikti v zvezi z njeno osamosvojitvijo od preostale Španije, kar bi samodejno privedlo do določitve novih meja; tudi med Valonci in Frizijci potekajo razprave, prav tako med Škotsko in Anglijo. "V zadnjih letih smo opazovali, kako so bile postavljene nove ograje med Madžarsko, Srbijo, Bolgarijo in Turčijo. Ko se sprehajamo po čudovitih beneških ulicah in majhnih trgih v Piranu in drugih istrskih mestih, opazimo, da na pročeljih vseh javnih zgradb plapolajo štiri uradne zastave: občinska, slovenska, italijanska in evropska. V Evropi je veliko večkulturnih regij, v malokateri pa bomo videli zastavo kake 'velike sosede', s katero si te regije delijo težko zgodovino," opozarja Jerman.
Ravno slednje pa je izhodišče njihovega pristopa k letu EPK in tudi k obdobju po njem. "Namesto da bi si lizali stare rane in še poglabljali razhajanja, si bomo drznili uvesti spremembe in sodelovati. Vzpostavili bomo zavezništvo nadnacionalnih in čezmejnih kulturnih regij Evrope. Na tej ravni poznamo več primerov dobrih praks, na primer luksemburško Veliko regijo, ki obsega tudi dele Nemčije in Francije. Podoben je poskus odpiranja lužiške regije v jugovzhodni Nemčiji za sodelovanje s poljskimi in češkimi sosedi. Ker želimo spodbuditi vzajemno ustvarjalno oplajanje in ponazoriti, kako sredi nasprotij in razhajanj poiskati stične točke, si bomo v letu EPK za strateške kulturne izmenjave s takšnimi regijami," še doda Martina Gamboz.
Posledice človekovega izkoriščanja narave in slabšanje kakovosti življenja zaradi množičnega turizma in gostega prometa čutijo na lastni koži. Koper in Piran sta namreč zaradi poplav ob koncu leta 2019 utrpela veliko škodo. "Tudi drugi čudoviti kraji po Evropi, na primer tisti na nizozemski obali, se soočajo z enakimi skrbmi. Celotna Slovenija, Hrvaška, deli Italije, Avstrije in Nemčije pa v poletni sezoni začnejo spominjati na velik prometni zamašek, saj turisti pridejo od povsod; posledično mnogi Istrani poleti odpotujejo v druge kraje. V Kulturni ambasadi za podnebne spremembe, ki je del EPK, bomo proučevali, kako lahko kultura prispeva k diskurzu o podnebnih spremembah in ponudi svojo vizijo okoljske trajnosti. Ambasada bo povezovala okoljske vidike s kulturnimi aktivnostmi v naši regiji. Prav tako bomo izpostavili svojo tradicionalno gospodarsko panogo, solinarstvo, dragocen vir, ki ga naši regiji podarja morje," skleneta sogovornika. Z dodatkom, da če si bo Slovenija želela razvojno vlogo EPK, bo bodoči prestolnici morala nameniti več kot 10 milijonov evrov.