Boris Jaušovec
V Mariboru so v dvorani Lutkovnega gledališča predisinočnjim predvajali izjemni dokumentarni film režiserke Andrine Mračnikar Izginanje. Avstrijsko-koroška režiserka se v svojem večkrat nagrajenem filmu ukvarja z izginjanjem koroških Slovencev in njihovega jezika iz južne avstrijske dežele kljub popolnoma drugačnim obljubam oblasti ob plebiscitu pred dobrimi stotimi leti.
Film so v Mariboru sicer prikazali že lani septembra v sklopu festivala dokumentarnega filma Dokudoc. Tokrat pa so ga predvajali v okviru Festivala Lent. Po projekciji so pripravili dobro obiskano okroglo mizo. Kako ohraniti slovenščino na južnem avstrijskem Koroškem, kaj bi morale za ohranitev svojed raznolikosti storiti dežela Koroška, država Avstrija in matica Slovenija, pa tudi narodna skupnost sama, sta spregovorila koroška Slovenca, filmska ustvarjalka in režiserka, tudi dvojezilna učiteljica, Milena Olip iz Sel ter profesor za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli v Celovcu Daniel Wutti. Poučen pogovor in živahno razpravo je vodil raziskovalec z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in predsednik Kluba koroških Slovencev Maribor Danijel Grafenauer.
Milena Olip je menila, da bo "čez dvajset let še zmeraj obstajalo trdno jedro slovenske manjšine", vendar bo treba veliko več storiti za slovensko jezikovno kompetenco mladih rodov. "Ni dovolj, če starši okoli 50 odstokov otrok na dvojezičnem območju vpišejo v dvojezične šole, pri čemer jih okoli 80 odstotkov doma niti ne govori slovensko. Treba bi bilo namreč poskrbeti, da jih slovenščina spremlja tudi po končani ljudski šoli. Če se ne vpišejo v tri slovenske srednje šole, imajo ti otoroci sloveščino lahko zgolj fakultativno in omejeno število ur." Wutti pa je menil, da bi bilo morda dobro "jezik ločiti od manjšine in ga na ta način depolitizirati". Tako bi lahko v narodnostno življenje pritegnili obrobje, ki "morda govori slovenske koroške dialekte ali pa se celo ima še zmeraj za Vindišarje".
