(PRELET LETA) Umetna inteligenca med grožnjo in koristjo

Že dalj časa je jasno, da bo vse hitreje napredujoča digitalna tehnologija tudi v prihodnosti spreminjala načine, kako nastajajo filmi. Že desetletje nazaj so se s filmi, kakršen je Rogue One (2016), začele razprave o tem, do kakšne mere je upravičljivo digitalno poustvariti podobo resničnih osebnosti. Z vzponom umetne inteligence pa so te razprave dobile povsem nove razsežnosti.

Leta 2024 je namreč dokončno nastopilo obdobje, ko so UI-orodja postala tako vseprisotna, uporabna, cenovno dostopna in velikokrat tudi izpopolnjena, da se je tako neodvisnim filmarjem kot največjim studiem vse pogosteje težko upreti, da si pri doseganju boljših rezultatov ne bi pomagali z njimi. Leto je tako na svetovnem nivoju zaznamovala vrsta afer, zaradi katerih so določeni filmski projekti prišli na slab glas prav zato, ker se je razkrilo, da so si ustvarjalci pomagali z UI-orodji.

Aprila so mnogi na družbenih omrežjih opozorili, da je serija plakatov, ki jih je produkcijsko podjetje A24 izdelalo za promocijo filma Državljanska vojna (Civil War), izdelanih z UI-generatorji podob in da se ti prizori sploh ne pojavijo v filmu. V istem času so bili podobnih kritik deležni tudi ustvarjalci retro grozljivke Noč s hudičem (Late Night with the Devil), ker naj bi si bili v filmu v določenih kadrih pomagali z UI-orodji. Junija pa so morali v Kinu Princa Charlesa v Londonu zaradi ogorčenja javnosti odpovedati premiero filma Zadnji scenarist (The Last Screenwriter), to pa zato, ker ga je v celoti napisala aplikacija ChatGPT in so ga promovirali kot "prvi film, ki ga je v celoti napisala umetna inteligenca". Dodajmo, da je filmski festival v Cannesu letos odprl prav film Drugo dejanje (Le deuxième acte, 2024) režiserja Quentina Dupieuxa, ki pa je s komično zgodbo o snemanju (fiktivnega) prvega filma, napisanega z umetno inteligenco, ponudil parodijo te vse pomembnejše problematike. 

Dejstvo je, da bodo UI-orodja kljub tem aferam vse bolj postajala nepogrešljiv del procesa nastajanja filma. Nesporno je, da lahko ta orodja močno izboljšajo določene faze ustvarjanja, denimo proces montaže ali pa nasploh urejanja velikih količin posnetega gradiva. Ključen kamen spotike je za zdaj ta, da nimamo jasne razmejitve, katera UI-orodja so tista, pri katerih umetna inteligenca dejansko lajša delo in predstavlja naslednji korak v razvoju digitalnih aplikacij, in kje po drugi strani to presega etične normative, še posebej v smislu nadomeščanja človeške delovne sile. Ne gre torej za vprašanje, ali bodo ustvarjalci to tehnologijo uporabljali ali ne, dilema je samo, v katerih vidikih jo bomo sprejeli kot legitimno in v katerih se bo potrebno boriti proti njej. To pa so vprašanja, ki bodo zaznamovala prihajajoče obdobje.