Prešernova lavreata sta prevajalec Kajetan Gantar in dirigent Mirko Cuderman

Upravni odbor Prešernovega sklada je danes, na Ta veseli dan kulture, obletnico Prešernovega rojstva, razglasil dobitnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki jih bodo podelili 7. februarja prihodnje leto.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2022 prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar in muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman.

Nagrade Prešernovega sklada leta 2022 prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, igralka Jette Ostan Verjup za več vlog v tem obdobju, skladatelj Damijan Močnik za vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo zadnjega časa, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi Ameline in Marguerite, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob in Špela Čadež za animirani film Steakhouse.

Akademik Kajetan Gantar je klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, ki se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom, je v utemeljitvi zapisala komisija za književnost. "Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine. Prispevek Kajetana Gantarja k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv. Dolgujemo mu prevode Homerja (izbor iz Odiseje), Hezioda (Teogonija, Dela in dnevi), Pindarja, Sapfo, Ajshila (Uklenjeni Prometej, Peržani), Sofokla (Antigona, Kralj Ojdip, Elektra), Evripida (Ifigenija v Avlidi), Aristotela (Poetika, Nikomahova etika), Teofrasta, Teokrita (Idile), Plutarha, Prokopija, Plavta (Hišni strah, Komedija o loncu), Terencija, Katula, Propercija, Horacija, Ovidija (izbor iz Metamorfoz), Psevdo-Longina (O vzvišenem), več svetopisemskih knjig ..." so zapisali.

Dr. Mirko Cuderman je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij, je v utemeljitvi zapisal dr. Matjaž Barbo. Po študiju teologije in duhovniškem posvečenju je na Dunaju zaključil še študij cerkvene glasbe ter muzikologije. Leta 1968 je ustanovil sloviti zbor Consortium musicum, ki se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Praktično edini pri nas se je posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri. Dr. Cuderman je z zborom posnel priljubljeno zbirko 23 plošč Musica sacra Slovenica, ki predstavlja prvo celovito predstavitev slovenske cerkvene glasbe. V času, nenaklonjenem tovrstnim projektom, je pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek. Mirko Cuderman je vodil Komorni zbor RTV, bil glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, našega edinega tovrstnega poklicnega sestava, med njegovimi poustvarjalnimi uspehi je tudi uspešno vodenje Slovenskega okteta.

"Dr. Cuderman je slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval," je sklenil Matjaž Barbo.

O nagrajencih je na predloge strokovnih komisij odločal Upravni odbor Prešernovega sklada, v katerem so: dr. Jožef Muhovič, Bernarda Fink Inzko, dr. Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, ddr. Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komel Snoj, dr. Janko Kos, Ženja Leiler Kos, dr. Jože Možina, Jurij Paljk, dr. Robert Simonišek in dr. Sonja Weiss.