Pri Berlinskih filharmonikih v maju noviteta Vita Žuraja

STA, KR
02.05.2024 12:00

Skladba je nastala po naročilu Fundacije Berlinskih filharmonikov in Esprit orkestra Toronto.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vito Žuraj 
Ras Rotter

Berlinski filharmoniki bodo na majskih abonmajskih koncertih krstno izvedli novo delo skladatelja srednje generacije, Mariborčana Vita Žuraja. Delo Anemoi je nastalo prav po naročilu berlinskega orkestra, ki ga bo na praizvedbi vodil Francois-Xavier Roth. To je bilo prvič, da so Berlinski filharmoniki naročili delo pri slovenskem skladatelju.

Skladba je nastala po naročilu Fundacije Berlinskih filharmonikov in Esprit orkestra Toronto. Koncerta v Berlinski filharmoniji, na katerih bo izvedena, bosta 18. in 19. maja, je sporočil Žuraj. Poleg tega bo orkester izvedel tretjo Brucknerjevo simfonijo.

Navdih za približno polurno kompozicijo za simfonični orkester je Žuraj našel v starogrški mitologiji. V njej so bili Anemoi božanstva vetra, vdana bogu Eolu, vladarju vseh vetrov. Vsakemu od njih je bila dodeljena smer, iz katere so prihajali njihovi vetrovi, in vsakemu so bili pripisani različni letni časi in vremenske razmere.

V navdih mu je bila tudi knjiga Nebesni dih: Naravoslovna zgodovina vetra, v kateri avtor Lyall Watson opisuje veter kot "kombinacijo sile, ki je ne moremo dojeti, a vseeno nesporno obstaja", kar bi po skladateljevem mnenju lahko veljalo tudi za glasbo.

V simfoničnem delu je Žuraj vsakega od osmih starogrških bogov vetra, kot so bili upodobljeni v osmerokotni stolpni uri iz marmorja na rimski agori v Atenah, zgrajeni okrog leta 50 pr. n. št., glasbeno prikazal z različnimi formacijami glasbil v orkestru, vključno z aluzijami na starogrška glasbila, kot sta lira in avlos.

Diplomant ljubljanske akademije za glasbo Žuraj, ki se je iz kompozicije podiplomsko izobraževal v Dresdnu, se v svojem zadnjem obdobju navdihuje pri grški mitologiji. Primer tega je bilo simfonično delo Automatones, ki ga je oktobra lani izvedel Simfonični orkester Bavarskega radia v Münchnu z dirigentom Simonom Rattlom, po čigar naročilu je nastalo.

Skladatelj, rojen leta 1979, je v zadnjih letih vse pogosteje navzoč v nemškem glasbenem prostoru. Pred tem so v Frankfurtu krstno izvedli Žurajevo opero Blühen (Razcvet) ter jo označili za velik uspeh za sodobno opero. Njegova glasba je bila tudi del koncertov mednarodne zasedbe za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je ob častnem gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu naštudirala dela slovenskih skladateljev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta