Prvo stoletje Federica Fellinija

V Riminiju, vsej Italiji in marsikje po svetu se danes poklanjajo spominu na režiserja Federica Fellinija. S Sladkim življenjem in 8½ se je vpisal na uradne sezname najboljših filmov na svetu, tudi s kakšnim kritiško morda manj proslavljenih pa v javne in zasebne mitologije. Fellinijevi filmi so tako znani, da je njihovo partikularno postalo obče. Kadar se govori o fantazmagoričnem obujanju spominov na rojstna mesta ali mesta odraščanja, bo slej ali prej izgovorjena beseda Amarcord. Kadar je treba kaj reči o lepih in žalostnih filmih ceste, starih cirkusih, o čudnih zavezništvih nežnih žrtev in nasilnežev, ki si ne znajo pomagati, je treba reči Cesta. Kadar postane ustvarjalna blokada del umetniškega dela samega, imamo 8½. (Na to temo je Fellini rekel: "Ne verjamem v popolno svobodo za umetnika. Ko je prepuščen sam sebi, svoboden, da lahko počne karkoli, umetnik na koncu ne naredi ničesar. Če obstaja ena stvar, ki je za umetnika nevarna, je prav to vprašanje popolne svobode, čakanje na navdih in drugo.")