Rečani niso marali purgerjev

Dogodek, ki so ga poimenovali RI – LJ – New Wave Reunion bo priložnost za proslavitev vrste izdaj, ki so v zadnjem času izšle kot poklon obdobju pred štirimi desetletji, ko se je v obeh mestih odvijalo izredno bogato glasbeno dogajanje. Najprej je tu ponoven izid pesniške zbirke Kri frontmana skupine Otroci socializma Braneta Bitenca (1964–2014). Poleg tega je v začetku letošnjega leta pri založbi Dallas sploh prvič v obliki vinilne plošče izšel prvenec skupine Otroci socializma, ki združuje najpomembnejše studijske in koncertne posnetke te vplivne slovenske zasedbe. Ista založba je lani izdala tudi izčrpno kompilacijo na treh CD-jih z naslovom Riječki novi val: Antologija, ki služi kot kronologija obdobja, ki se mu bodo poklonili na jutrišnjem koncertu. Ob tem pa so pri založbi že leta 2018 izdali tudi trojni CD z zbranimi deli reške skupine Paraf med letoma 1976 in 1987. Na najpomembnejšem, glasbenem delu jutrišnjega dogodka bodo nastopile zasedbe JAO, nato reška zasedba Grad, nadaljevali bodo Lublanski psi, zadnji pa bodo na oder stopili Parafi z Valterjem Kocijančičem na čelu.

Rečani so imeli raje Ljubljano kot Zagreb

Pred koncertom smo se pogovarjali z Andrejem Štritofom, basistom izvirne zasedbe skupine Otroci socializma, ki je celotno obdobje doživel z lastnimi očmi. Kot pravi, so bili razlogi za tako tesno prepletenost reške in ljubljanske glasbene scene večplastni. "Rečani so raje hodili študirat v Ljubljano kot v Zagreb," pove Štritof. "Tamkajšnje kulturne povezave so bile boljše z Ljubljano kot v Zagrebom. Rečani preprosto niso marali purgerjev. Reške skupine so praviloma prej nastopale v Ljubljani kot v drugje po Jugoslaviji. Res je, da gre za popolnoma različni okolji, a v tem primeru je šlo za obojestransko privlačnost."

Kljub temu, da od časa, ko sta punk in new wave v teh krajih dosegla vrhunec, minevajo že štiri desetletja, pa glasbenik zanika, da bi bili motivi za jutrišnji koncert nostalgične narave, Otroci socializma pa brez Bitenca niti ne bodo stopili na oder Kina Šiška. "Osebno nisem nostalgičen do minulih časov, saj se mi zdi, da mora biti človek usmerjen v prihodnost. Za nostalgične spomine bo čas, ko bom potegnil črto pod svojim ustvarjanjem. Trenutno sem še poln energije in verjamem, da lahko ustvarim še veliko dobrega. Smo pa Otroci socializma svojo koncertno pot zaključili, saj brez Braneta, ki nas je zapustil mnogo prekmalu, enostavno ni isto."

V Ljubljani je bila represija milejša

Generacijam, ki tistega obdobja niso doživele na lastni koži, si je morda težko predstavljati, s kakšnimi izzivi so se soočale glasbene skupine, ki so ustvarjale in nastopale v obdobju takratnega socializma. Na najbolj pristen način je to obdobje opisal danes že klasični film Outsider režiserja Andreja Košaka iz leta 1997. Kot pravi Štritof, je šlo dejansko za zelo dober povzetek tistega obdobja. "Košak je bil del takratne scene in zato je v filmu zelo iskren, kar se v filmu pozna. Film je odličen opis časa in takratne scene. To je sigurno Košakov najboljši film in upam, da se bo kot režiser in scenarist še lotil kakšne teme iz tistega obdobja."

Pa vendar, ali je šlo pri tovrstnem izzivanju različnih omejitev zgolj za mladostniško zabavo, s katero so se glasbeniki upirali vzdušju represije, ali je vendarle bil prisoten tudi strah? Štritof pravi, da oboje, nepozabnih dogodkov iz tistega obdobja pa vsekakor ne manjka. "Anekdot na temo cenzure je res veliko," pove Štritof. "V zgodnji fazi obstajanja smo se soočili s prepovedjo imena skupine in tudi vseh besedil, kar pa nas je zabavalo. Tako pred enim izmed nastopov na policiji nismo oddali besedil naših pesmi, temveč tista Marijana Smodeta. Bili smo prepričani, da tekstov nihče ne bere, a ni bilo čisto tako, saj so nam dali jasno vedeti, da besedila niso naša, in so nas pozvali, naj oddamo tista, ki jih bomo izvajali. Strah je bil prisoten, a ker sem bil v dobrih odnosih z lokalnim miličnikom Vojkom, nisem imel težav, saj sva jih večino rešila s pogovorom. Vidno vznemirjen in zaskrbljen je bil ob aferi kljukasti križi, ko je od mene zahteval, da se za Bežigradom križi ne smejo več pojaviti, saj naj bi bila to velika sramota za njega. Zagotovo pa je bilo policijsko nasilje v prejšnji državi močno orožje ustrahovanja državljanov. Če se spomnimo le Golega otoka ali pa do smrti pretepenega punkerja na Reki. V Ljubljani je bila represija prisotna, je bila pa malo milejša."

​Punk nima več prvotne moči

​Punk je sicer kot glasbeni žanr tudi danes zelo živ in razgiban, pa čeprav ni težko ugotoviti, da ne predstavlja več tako učinkovite oblike upora proti oblastem, kot je to bil na vrhuncu v sedemdesetih letih. "Tudi moje mnenje je, da je punk svojo udarno moč že zdavnaj izgubil," se z ugotovitvijo strinja Štritof. "Obstajajo pa novi načini in novi mediji, ki lahko opozarjajo na anomalije v družbi. Bistveno sporočilo, v kakšnem svetu želimo živeti, bi morali sporočati predvsem mladi, ki v ta svet šele vstopajo. Načini bivanja in življenjske prioritete se spreminjajo, kar vpliva na družbeno ureditev. Upam, da bodo kulturniki vplivali na te spremembe."

Skupina Otroci socializma je presegala okvire osnovne oblike tega glasbenega žanra in je po zaslugi poezije Braneta Bitenca ustvarjala liriko, ki jo je bilo mogoče poslušati kot govorjeno besedo in brati na papirju, kar konec koncev dokazuje tudi nova izdaja knjige Kri. "Bili smo druga generacija punk bendov in smo časovno sovpadali z Joy Division. Njihov zvok smo želeli poustvariti. Oba pevca sta bila odlična avtorja besedil, karizmatična frontmana, ki sta življenjsko pot končala na podoben način."

Bitenc bo dobil spominsko ploščo

Skupina je v začetku osemdesetih enkrat že poskušala izdati ploščo, ki zdaj torej končno doživlja izdajo na vinilu. Ob prvem poskusu se je naklada v višini 3000 izvodov skrivnostno izgubila na poti iz beograjske tiskarne, neformalno zaradi posega oblasti, ki so na tak način intervenirale v sporno sporočilnost albuma. Zdaj bo kontroverzna naslovnica končno zaživela v velikem formatu, kot je bil prvotno zamišljen. "Naslovnica je identična in je delo slikarja Dušana Mandića, ki je v tistem obdobju sodeloval z nami. Na koncertih smo v ozadju predvajali slike, ki jih je ustvarjal v tistem obdobju. Dušan je tudi ob izidu vinila pripravil novo sliko, ki je posvečena Otrokom socializma."

Danes so vinilne plošče, vsaj pri nas, razmeroma prestižne izdaje. Zanimivo pa je, da je na nek način situacija bila podobna tudi v takratnem času. "Vinilke so bile rezervirane le za najbolj komercialne in državi všečne skupine, mi pa smo bili prepuščeni principu naredi sam. Zato smo v sklopu ŠKUC-a ustanovili svojo založbo, ki je v osemdesetih predstavila veliko zanimivih bendov. Iznajdljivost je bila v tistih časih nujno potrebna, saj pot do inštrumentov ni bila lahka."

Na koncu še omenimo, da bo Muzej Punk Kulture pod kuratorstvom Esada Babačića po sredinem koncertu v podhodu pod Celovško cesto v neposredni bližini Kina Šiška slovesno odkril spominsko ploščo, posvečeno Branetu Bitencu, frontmanu zasedbe Otroci socializma.