Debela knjiga. In težka. Skoraj tri kilograme. Ni ravno za branje. Tega je le za vzorec. A pove ravno dovolj. V angleškem jeziku. Tisoč izvodov bi bilo za slovenski trg tako ali tako preveč. Izdana tudi z zbranim denarjem na spletni platformi Kickstarter. Torej globalna v vseh pogledih. Te nedvomno neustavljivo privablja. Z vzorno izdelavo, videzom, še neskončno bolj pa z likovno vsebino. Ki s svojo estetiko in sporočilno prefinjenostjo bolj navdihuje, kot pripoveduje ...
Fotografija je seveda lahko "kar nekaj" - v digitalni dobi in ob mobilnih telefonih v vsakem žepu ter vsesplošni obsedenosti s selfiji je to vse bolj celo v vse večji večini primerov. Lahko je tudi dokument, umetnina, oboje hkrati ali celo več od tega. Kaj takega sicer lahko kdaj pa kdaj uspe celo po povsem naključnem spletu srečnih okoliščin. A na te se resnični mojstri ne zanašajo. So pa pripravljeni ujeti vsak ovekovečenja vreden trenutek in se pri tem prepustiti navdihu.
Petinpetdesetletni Ljubljančan Žiga Koritnik načrtno išče prav navdihujoče, estetske in hkrati vizualno zanimive prizore. Pa naj bo to skorajda zenovsko umirjena tišina skritih kotičkov Bohinjskega jezera, razposajeno karnevalsko vzdušje ljudskega praznika v mestecu na Sardiniji ali glasba, predvsem jazz v vsej dinamični mnogoplastnosti. Prav na področju glasbene fotografije velja za enega največjih sodobnih fotografov. O tem pričajo številne odmevne razstave doma in na tujem pa tudi zapisi upodobljenih glasbenikov v njegovi najnovejši fotomonografiji Cloud Arrangers (urejevalci oziroma razporejevalci oblakov). Besedilna komponenta v njej so še duhovite domislice vodilnih jazzovskih ustvarjalcev o glasbi in kratka avtorefleksija o nastanku knjige ter svobodnem poklicu predanega ustvarjalca.
Vizualna komponenta je premišljen in smiselno razvrščen izbor fotografij, nastalih na glasbenih festivalih in koncertih ter ob druženju z glasbeniki širom po svetu v dobrih treh desetletjih kontinuiranega ustvarjanja. Fotografije z odra se prepletajo z intimnimi utrinki iz zaodrja ter pogledi na publiko, avditorije, prizorišča ... Vsaka je opremljena le z imeni upodobljenih glasbenikov, krajem, državo in letnico nastanka. Več bi bilo preveč in odveč. Predvsem pa se trudijo z vizualnimi sredstvi odraziti duh glasbe vsakega od posnetih prizorov. Pravzaprav bi za popolno doživetje ob občudovanju te knjige bila skorajda nujna primerna glasbena spremljava v ustreznem vzdušju ...
Čeprav Koritnik uporablja sodobne digitalne kamere in obvlada računalniško tehnologijo, njegove podobe niso s photoshopom ali kakim podobnim programom za manipulacijo slik do lažnosti zretuširani ponaredki realnosti, ampak - ob poudarjanju bistvenega - dosledno ohranjajo verodostojnost z morebitnimi napakicami in duhovitimi spodrsljaji vred. So pa večinoma črno-bele in s tem še bolj izkristalizirane in poudarjeno zavezane "risanju (ali pisanju) s svetlobo". Več o njegovem ustvarjanju bo mogoče izvedeti tudi na predstavitvi v torek, 28. maja, ob 19. uri v studiu Fotokluba Maribor v Splavarskem prehodu 3.